Delovna skupina za neenakosti in trajnostno gospodarstvo v Concorde Europe je oblikovala stališče o povezovanju akcijskega načrta za socialno gospodarstvo (SEAP) in partnerstvu enakih. Če želi Evropska komisija resno zgraditi “partnerstvo enakih”, mora pripraviti načrt, kako vključiti razvoj socialnega gospodarstva v svoje zunanje delovanje. V nadaljevanju objavljamo besedilo v celoti.
Poslovanje za trajnostno prihodnost
Na dobiček osredotočen gospodarski sistem je v veliki meri odvisen od netrajnostnih praks, prekomerne proizvodnje, izkoriščanja delavcev in uničevanja narave. Podjetja pogosto ustvarjajo globlje neenakosti namesto skupne blaginje in blaginje za vse. Vendar se zaradi vse večjega zavedanja o trajni škodi, ki jo povzroča “ustvarjalno uničevanje” kapitalizma, razvijajo podjetja, ki v središče svojega poslovnega modela postavljajo interese ljudi in planeta.
Zato je odločitev Evropske komisije, da pripravi akcijski načrt za socialno gospodarstvo, ki bo spodbujal in podpiral tovrstna podjetja, dobrodošla. Podpira vizijo Komisije o “gospodarstvu, ki deluje za ljudi”. Trajnostna in vključujoča podjetja so dejansko zgled v vseh sektorjih. Prispevajo h ključnim ciljem, ki jih želi doseči EU, kot so zmanjšanje neenakosti in revščine, spoštovanje okolja, krepitev vloge marginaliziranih skupin in spodbujanje lokalnih gospodarstev.
Številna trajnostna in vključujoča podjetja so nastala na lokalni ravni in rešujejo lokalna vprašanja, kot sta energetska revščina ali brezposelnost. Nedavni podatki kažejo, da je v socialnih podjetjih zaposlenih približno 9,46 % svetovnega aktivnega prebivalstva – več kot 100 milijonov ljudi. To je 20 % več, kot je zaposlenih v multinacionalnih podjetjih. Zato je bil skrajni čas, da EU pripravi akcijski načrt, ki bo v celoti namenjen tem podjetjem.
Akcijski načrt zajema številne ključne elemente, ki so ovirali rast socialnih podjetij, kot so pomanjkanje politike in zakonodajnega okvira, ki bi obravnaval to posebno vrsto podjetij, vključno z davčno politiko in politiko javnih naročil, ter težave teh podjetij pri dostopu do kapitala. Načrt dejansko obravnava številna vprašanja, ki jih je CONCORD opredelil v svojem poročilu na to temo leta 2020. Žal pa ni tako jasno, kaj natančno želi EK s tem doseči. V načrtu so omenjeni prehodi po covid-19 in priznana je vloga socialnega gospodarstva pri okrevanju, vendar končni cilji, ki naj bi usmerjali akcijski načrt, niso bili določeni. Zato lahko samo domnevamo, da sistemske spremembe niso na vidiku. Če je tako, je to resnično zamujena priložnost, ki je značilna za kratkoročno razmišljanje EU.
Podpora socialnemu gospodarstvu v Evropi in zunaj nje
Evropa in preostali svet bosta na koncu plačala ceno za zamujeno priložnost za korenit premislek o delovanju svetovnega gospodarstva. Covid-19 bi moral biti opozorilo voditeljem. Tako imenovano nepredvidljivo je bilo predvideno. Toda kljub vsemu so naši odzivi pomanjkljivi. Zaradi pandemije so najbogatejši ljudje na svetu postali še bogatejši, medtem ko je več kot 140 milijonov ljudi zapadlo v skrajno revščino. To, da se načrt sklicuje na instrument EU za oživitev in odpornost, je za Evropo spodbudno, vendar se poraja vprašanje, kako namerava EU podpreti svoje partnerske države. O njih je namreč povedanega zelo malo.
Evropska komisija prepušča delegacijam EU, da črpajo navdih iz številnih zamisli, ki jih načrt predvideva za Evropo.
Če res želimo vzpostaviti “partnerstvo enakih”, moramo imeti načrt, kako vključiti razvoj socialnega gospodarstva v zunanje delovanje EU. Trenutno je podpora zasebnemu sektorju v okviru zunanje politike EU še vedno osredotočena predvsem na širitev multinacionalnih evropskih podjetij v Afriko, ki uporabljajo tradicionalne, izkoriščevalske poslovne modele. Če želi EU resno vlagati v podjetništvo mladih v Afriki, mora podpirati nastanek lokalnih podjetij, ki so vključujoča in trajnostna.
EU bi morala uporabiti vsa razpoložljiva orodja. Eno od teh orodij je njena trgovinska politika. Trgovinski in naložbeni sporazumi morajo biti ugodni za takšna podjetja kot del medcelinskega sodelovanja za reševanje številnih ključnih svetovnih izzivov, kot so podnebne spremembe ali migracije. Vendar pa akcijski načrt socialne ekonomije ni povezan s trgovinsko politiko.
Uresničevanje besed v letu 2022
Šesti vrh Afriške unije in Evropske unije, ki bo potekal februarja 2022, in prenovljeno partnerstvo med EU in Afriko bi lahko bila odlična priložnost za napoved konkretnih ukrepov za zagotovitev trajnostnega preživetja za vse z razvojem socialnega gospodarstva na obeh celinah. EU si mora prizadevati za oblikovanje svetovnega gospodarstva, ki bo osredotočeno na ljudi in bo dobiček uporabljalo kot sredstvo za vlaganje v trajnostne in pravične družbe za vse.