Nova študija agencije Nasa, objavljena v reviji Nature Food, kaže, da lahko podnebne spremembe vplivajo na pridelavo koruze in pšenice že do leta 2030, če bo prišlo do visokih emisij toplogrednih plinov. Pridelek koruze naj bi se zmanjšal za 24 %, pri pšenici pa bi se povečal za približno 17 %.

Znanstveniki so z uporabo naprednih podnebnih in kmetijskih modelov ugotovili, da so spremembe v pridelkih posledica predvidenega zvišanja temperature, sprememb v vzorcih padavin in povišane koncentracije ogljikovega dioksida na površju zaradi emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek. Zaradi teh sprememb bi bilo težje pridelovati koruzo v tropih, lahko pa bi se razširilo območje gojenja pšenice.

“V primerjavi z napovedmi pridelka iz prejšnje generacije podnebnih in pridelovalnih modelov, ki smo jih izvedli leta 2014, nismo pričakovali tako bistvenih sprememb,” je povedal glavni avtor Jonas Jägermeyr, modelar pridelkov in klimatolog na Nasinem Goddardovem inštitutu za vesoljske študije (GISS) in inštitutu The Earth Institute na Univerzi Columbia v New Yorku. Po njegovih besedah je bil predvideni odziv koruze presenetljivo velik in negativen. “20-odstotno zmanjšanje trenutne ravni proizvodnje bi lahko imelo resne posledice po vsem svetu.”

Trenutno so največje pridelovalke koruze na svetu ZDA, Kitajska in Brazilija, gojijo pa jo tudi v številnih predelih osrednje Azije, zahodne Afrike in Srednje Amerike. Kot je v izjavi navedla Nasa, bi lahko vsa ta območja v tem desetletju doletel upad pridelka.

“Tudi ob najbolj optimističnih scenarijih podnebnih sprememb, kjer bi družbe z ambicioznimi prizadevanji omejile dvig temperature, je dejstvo, da se svetovno kmetijstvo spopada z novo podnebno resničnostjo,” je še dejal Jägermeyr in ob tem dodal, da ob medsebojni odvisnosti vseh v svetovnem prehranskem sistemu to pomeni, da bo to vplivalo na vse.

Manj koruze, a več pšenice?

Če se pridelavi koruze v prihodnje ne obetajo dobri časi, pa je drugače za pšenico, ki je za rižem druga najpomembnejša poljščina v prehrani ljudi. Dvig temperature ji namreč koristi in njena pridelava do leta 2030 bi se lahko celo okrepila za 17 odstotkov, napoveduje Nasina študija.