Nasprotje med dobrodošlico, ki so jo deležni Ukrajinci v EU in odzivom EU na sirske begunce, afriške begunce in nezakonite migrante na splošno opozarja na dvojna merila in hinavščino v evropskih azilnih odzivih. To temo je naslovila Anna Knoll v komentarju Kaj azilni odziv EU na vojno v Ukrajini pomeni za odnose med Afriko in Ukrajino na spletni strani ECDPM.
Različni obravnavi spodbujata protievropska čustva v Afriki in so v očitnem nasprotju s skupno vizijo, o kateri sta se AU in EU dogovorili na nedavnem vrhu. Hkrati je to tudi priložnost za odpravo nekaterih sedanjih pomanjkljivosti sodelovanja med AU in EU na področju migracij, meni Anna Knoll.
Veliko pozornosti in pozornosti bo zdaj namenjene vzpostavitvi ustreznega sistema za ukrajinske prišleke. Vendar so lahko uvedene novosti in prožnosti ter razmislek o tem, kako premagati rasizem pri odzivanju na azil, podlaga za nadaljevanje sodelovanja med AU in EU na področju migracij in za skupno razpravo o prednostnih nalogah na področju migracij v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer.
Priložnosti za spremembe
Za EU je priložnost za razmislek o tem, kako premagati diferencializem in rasizem ter kako bolj univerzalno uporabiti humanost v migrantskih situacijah. Čeprav je uporaba direktive EU o začasni zaščiti začasne narave, predstavlja edinstveno priložnost za preveritev njene uspešnosti – in, če bo uspešna, preučitev možnosti trajnejše razširitve podobnih svoboščin, kot so bile odobrene Ukrajincem, na druge skupine beguncev.
Morda bo to potreben zagon za prožnejšo uporabo načela, da morajo prosilci za azil zaprositi za zaščito v prvi državi EU, v katero vstopijo. Vendar je veliko odvisno od poteka vojne, stroškov za državljane EU in od tega, ali je zaščita za Ukrajince res začasna.
Kratkoročne in srednjeročne posledice
Kratko- do srednjeročno lahko vojna v Ukrajini vpliva na to, koliko pozornosti bodo EU in njene države članice v okviru uradne razvojne pomoči in instrumentov mednarodnega sodelovanja namenile dejavnostim, povezanim z migracijami v Afriki.
EU je v okviru instrumenta Globalna Evropa namenila veliko sredstev za dejavnosti, povezane z migracijami na afriški celini, vključno z dejavnostmi za odpravljanje “temeljnih vzrokov”. EU je prav tako predvidela prožnost, da bi afriške države spodbudila k sodelovanju pri upravljanju migracij. Pričakujemo lahko, da bodo prednostne naloge vsaj nekoliko premešane, da bi se finančno odzvali na sedanjo krizo, vključno z uporabo blažilnikov prožnosti, čeprav ni jasno, ali in kako bo to vplivalo na dodeljevanje sredstev na splošno, meni komentatorka.
Nekatere države članice EU bodo v prihodnjih letih del svojih proračunov za uradno razvojno pomoč morda porabile tudi za ukrajinske begunce v Evropi. Čeprav je še prezgodaj reči, v kolikšni meri bo to šlo na račun finančne pomoči Afriki, je begunska kriza iz leta 2015 pokazala, da običajno obstajajo kompromisi, ko je treba velike vsote denarja nameniti za nove prednostne naloge.
Hkrati se posledice vojne v Ukrajini čutijo tudi v samih afriških državah, kar bi lahko vplivalo na migracijsko dinamiko in upravičilo močnejši odziv na blažilne učinke. V severno- in vzhodnoafriških državah, kot so Kenija, Somalija, Tunizija, Maroko ali Libija, so cene hrane od začetka konflikta narasle, kar je še povečalo že obstoječo krizo lakote.
V drugih delih so se povišale cene energije. Poleg tega so se pojavile tudi posledice za mir in varnost. Večje gospodarske težave, povečano tveganje za napetosti in družbeno nezadovoljstvo, ki jih je sprožila negotovost preskrbe s hrano, so pogosto močan dejavnik, ki spodbuja migracijsko dinamiko znotraj afriške celine in z nje.
EU, ki se že zdaj sooča z obsežno nalogo vključevanja in zaščite ukrajinskih beguncev, se bo verjetno močno zavzemala za nadaljevanje svoje usmeritve eksternalizacije upravljanja migracij. Za EU bo nujnost sodelovanja z afriškimi državami na področju tihotapljenja migrantov in obravnavanja nezakonitih migracij z afriške celine morda še večja kot zdaj.
Srednjeročne in dolgoročne posledice
Trenutna kriza v Ukrajini bo verjetno srednje- in dolgoročno vplivala na sodelovanje med Afriko in Evropo na področju migracij – zlasti ko gre za nastajajoče razprave o povečanju delovnih migracij iz afriških držav v EU z odprtjem zakonitih poti ter sprejetjem partnerstev za spretnosti in mobilnost. Nekatere države članice EU že ponovno razmišljajo o sodelovanju na področju delovnih migracij in kažejo večjo odprtost.
Množični prihod Ukrajincev, ki lahko vstopijo na trg dela v evropskih državah, lahko spremeni raven zanimanja za afriške delovne migrante tudi dolgoročno. Vendar je veliko odvisno od poteka vojne, od tega, ali bodo Ukrajinci, med katerimi trenutno prevladujejo ženske in otroci, ostali v EU ali se bodo lahko vrnili, ali se jim bodo pridružili drugi družinski člani in ali bodo dejansko pomagali zapolniti del pomanjkanja na trgu dela v EU.
Prispevek v celoti TU.