Izjava organizacij civilne družbe o uradni razvojni pomoči v času ruske vojne proti Ukrajini – Maj 2022
Skupnost organizacij civilne družbe je solidarna z ukrajinskim narodom. Številne organizacije civilne družbe, tako ukrajinske kot iz drugih držav, že od zgodnjih faz humanitarne krize zaradi invazije aktivno zagotavljajo podporo v Ukrajini in sosednjih državah. Ta družbena odpornost in hiter odziv sta tudi rezultat mrež in mednarodnih odnosov, ki so jih organizacije civilne družbe in verske skupine vzpostavile v zadnjih nekaj letih.
Veseli nas, da številne članice Odbora za razvojno pomoč usmerjajo sredstva za razvojno sodelovanje v nujno pomoč v Ukrajini ali sosednjih državah, ki nujno potrebujejo, da svet deli breme, ki ga je povzročila vojna. Vendar pa skupnost donatorjev pozivamo, naj mobilizira dodatna sredstva za odpravo kratkoročnih in dolgoročnih posledic tega konflikta: zaradi sedanje geopolitične krize in posledičnega porasta cen hrane bo leto 2022 verjetno najhujše leto doslej, kar zadeva lakoto, negotovost ljudi ter tveganje za socialne in politične nemire.
Vsi narodi imajo mednarodne in humanitarne obveznosti, da zagotovijo zatočišče tistim, ki bežijo pred vojno, zato je v Ukrajini potrebna večja humanitarna podpora, medtem ko bi bilo krčenje razvojnih, humanitarnih in mirovnih programov drugod nesprejemljivo in dolgoročno kontraproduktivno. Zdaj je čas za povečanje mednarodne pomoči, saj ljudje trpijo zaradi ruske vojne v Ukrajini in številnih kriz po svetu.
Skupnost organizacij civilne družbe je solidarna z ženskami, moškimi in otroki po vsem svetu, ki se soočajo z najrazličnejšimi izzivi, od vojne do revščine, od podnebne krize do strukturnih neenakosti; zaskrbljeni smo zaradi vse večje ogroženosti državljanskih svoboščin ter prostora organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic, tudi v Rusiji. Škodljive učinke teh številnih kriz še povečuje pandemija COVID-19, ki je že več kot 100 milijonov ljudi pahnila v lakoto in skrajno revščino, zaradi katere sta vsaj dve tretjini gospodinjstev z otroki izgubili dohodek, nasilje na podlagi spola pa se je povečalo do te mere, da se je sprožil alarm o “pandemiji v senci nasilja na podlagi spola”.
Neuspeh pri povečanju ali, še huje, zmanjšanje javnih proračunov za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč v času, ko se svet že sooča z lakoto brez primere, pandemija Covid-19 pa še ni pod nadzorom, ne bi samo poslabšal humanitarnih potreb, ampak bi še bolj izničil desetletja razvojnih dosežkov ter ogrozil svetovni mir in stabilnost.
Opazili smo, da več držav članic Odbora za razvojno pomoč razmišlja ali napoveduje uporabo razvojnih proračunov za stroške, ki so nastali znotraj njihovih meja za vzdrževanje beguncev pred vojno v Ukrajini. Preusmerjanje proračunskih sredstev za pomoč za pokrivanje stroškov v državah donatoricah bi moralo biti nezamisljivo zaradi drastičnega povečanja svetovne nepravičnosti in vse večje vrzeli v financiranju razvoja in humanitarne pomoči. Zaskrbljujoče je, da je nekdaj načelna donatorica, kot je Švedska, pravkar napovedala največje zmanjšanje razvojnega proračuna doslej. Tudi drugi donatorji so hitro napovedali zmanjšanje ali preusmeritev sredstev, da bi se soočili s sedanjo humanitarno krizo.
Države v razvoju gostijo 85 % vseh beguncev na svetu, mednarodna pomoč pa pomaga kriti le majhen del stroškov. Večino stroškov nosijo države in prebivalci, ki jih gostijo, ter begunci sami. Države članice DAC morajo biti sposobne pokazati enako solidarnost z ljudmi, ki bežijo pred rusko vojno proti Ukrajini, ne da bi zaradi tega najrevnejši na svetu utrpeli zmanjšanje sredstev. Članice DAC pozivamo, naj pokažejo vodilno vlogo, stopijo korak naprej in pokažejo več odločenosti za povečanje uradne razvojne pomoči.
Zdaj je čas, da razširimo solidarnost in vložimo več v humanitarno pomoč, trajnostni razvoj in mir. Razvojno sodelovanje mora biti del rešitve in je ključni steber za krepitev skupne prihodnosti, ki temelji na človekovih pravicah ter socialni, gospodarski in okoljski pravičnosti. Vse ponudnike uradne razvojne pomoči pozivamo, naj ohranijo sedanje razvojne in humanitarne proračune, spoštujejo stalne zaveze s partnerji in uporabijo dodatna sredstva za odziv na sedanjo humanitarno krizo v Ukrajini, da bi se postopoma približali doseganju mednarodno dogovorjenega cilja zagotavljanja vsaj 0,7 % BND* kot uradne razvojne pomoči.
Podpisniki:
Act Church of Sweden;
ActAlliance;
ActionAid;
AidWatch Canada;
AKU;
Alliance Sud;
Ambrela;
CARE International;
Caritas Europa;
CNCD-11.11. 11;
Coordination Sud;
CORDAID;
CPDE;
Crosol;
CSPPS;
Diakonia;
EKVILIB;
Eurodad;
FIAN Sri Lanka Support;
ForumCiv;
Global Focus;
IBON;
KCOC, Korea NGO Council for Overseas Development Cooperation;
LAPAS (LV Development platform);
Lithuanian NGDO Platform;
ONGD;
Piango;
Reality of Aid Asia Pacific;
Reality of Aid Network;
SLOGA;
SMC;
Sri Lanka Nature Group;
Swedish Society for Nature Conservation;
Trocaire;
Vi Agroforestry;
We Effect;
Women’s international leagues for Peace & Freedom-Sweden.
* Zaveza Slovenije je 0,33 % BND za uradno razvojno pomoč do leta 2030.
Izvirnik je dostopen na tej povezavi.