Svetovno gospodarstvo že čuti posledice vojne. Obeti za svetovno rast so se zaradi vojne v Ukrajini, naraščajočih cen energentov, hrane in surovin, naraščajoče inflacije in zaostrovanja denarne politike glavnih centralnih bank močno poslabšali. Svetovno gospodarstvo naj bi leta 2022 zraslo za 3,1 odstotka, kar pomeni popravek navzdol za 0,9 odstotne točke glede na prejšnjo napoved, objavljeno januarja 2022. Osnovna napoved se sooča s precejšnjimi negativnimi tveganji zaradi nadaljnje zaostritve vojne v Ukrajini in morebitnih novih valov pandemije. Vse to z drugimi besedami pomeni dodaten pritisk na najranljivejše države v svetu pri zagotavljanju osnovnih dobrin za preživetje prebivalstva.
Napovedi rasti za Združene države Amerike, Evropsko unijo in Kitajsko so bile popravljene navzdol, pri čemer je Evropska unija zabeležila največji popravek navzdol. Gospodarstvo Evropske unije, ki so ga najbolj neposredno prizadele motnje v oskrbi z energijo iz Ruske federacije, naj bi se zdaj v letu 2022 povečalo za 2,7 odstotka, kar je manj od 3,9 odstotka, pričakovanega januarja. Gospodarstvo Združenih držav naj bi se leta 2022 povečalo za 2,6 odstotka, Kitajska pa za 4,5 odstotka. Države v razvoju kot skupina naj bi leta 2022 dosegle 4,1-odstotno rast, kar je manj od 6,7-odstotne rasti leta 2021.
Srednjeročna napoved še razkriva, kako je vojna v Ukrajini ogrozila krhko gospodarsko okrevanje po pandemiji COVID-19, povzročila humanitarno krizo v Evropi, skok cen hrane in blaga ter povečala inflacijske pritiske. Tudi svetovna inflacija naj bi letos dosegla 6,7 odstotka ali dvakrat več od povprečja 2,9 odstotka v obdobju 2010-2020, pri čemer se bodo močno zvišale cene hrane in energentov.
Splošna upočasnitev svetovnega gospodarstva bo ogrozila popolno, in trajnostno okrevanje po pandemiji. Ta upočasnitev in vojna v Ukrajini, ki bo povzročila močno povišanje cen hrane in gnojil, bo prizadela še posebej močno prizadela države v razvoju, kar bo poslabšalo negotovost preskrbe s hrano in povečalo revščino. Monetarno zaostrovanje razvitih držav bo povečalo zadolževanje in ogrozi vzdržnost dolga ter še dodatno omeji fiskalni prostor za podporo v celoti okrevanje gospodarstev držav v razvoju.
Vojna v Ukrajini – in njeni učinki na cene energije in blaga – lahko tudi ogrozi podnebne ukrepe. Po eni strani bi lahko visoke cene nafte in plina spodbudile večje črpanje fosilnih goriv ali večjo uporabo premoga. Visoke cene niklja bi lahko negativno vplivale na proizvodnjo električnih vozil, naraščajoče cene hrane pa bi lahko ovirale proizvodnjo biogoriv. Po drugi strani pa so te visoke cene tudi priložnost, da države s pospeševanjem uvajanja obnovljivih virov energije in izboljšanjem sistemske učinkovitosti razrešijo svoje težave glede energetske in prehranske varnosti ter se tako uskladijo s splošnimi cilji trajnostnega razvoja in okrepijo boj proti podnebnim spremembam.
Več o napovedi tukaj.
Pripravil: AK