Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je 21. februarja za dan maternih jezikov razglasila leta 1999. Letošnji sovpada s 70-letnico splošne deklaracije človekovih pravic, ki prevedena v več kot 500 jezikov narekuje, da jezik ni predmet diskriminacije. Ob svetovnem dnevu materinščine Unesco opozarja na vse večjo ogroženost maternega jezika, saj vedno več jezikov izginja. En jezik izgine v povprečju na vsaka dva tedna, z njim pa tudi celotna kulturna in intelektualna dediščina.
Živimo v večjezični in večkulturni družbi z večjezičnimi sodržavljani. Ljudje obstajamo skozi jezik; z njim se izražamo, komuniciramo, sodelujemo v socialnem in javnem življenju ter prenašamo znanje in kulturo na trajnostni način, so zapisali na Unescu.
Materinščina je jezik, ki se ga ljudje običajno naučijo kot prvega, torej jezik, ki ga večinoma govorijo naši starši, in jezik, v katerem se najlaže izražamo, čustvujemo, razmišljamo, tudi sanjamo. Človek ima lahko glede na življenjske okoliščine tudi dva materna jezika – prvega in drugega. Po svetu je različnih jezikov, neupoštevajoč narečja, na tisoče.
Po oceni državnega statističnega urada ob slovenščini, materinščini večine govorcev, živi še več kot 50 materinščin. Prav zato je, kot poudarja Unesco, izobraževanje v večjezičnosti izjemnega pomena – jezikovna raznolikost in večjezičnost sta temelja trajnosti in miru.
Mednarodni dan maternih jezikov zaznamujemo že 19 let v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Unesco je z dnevom želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu.