Novo poročilo, ki sta ga pripravila Mednarodna organizacija za migracije IOM in Minderoo Foundation’s Walk Free initiative, raziskuje povezave med migracijami in sodobnim suženjstvom, ter katere osebe so najbolj ranljive za prisilo o moderno suženjstvo in pod katerimi pogoji. Poročilo prinaša tudi priporočila vladam, kako lahko naslovijo ta tveganja.
Poročilo poudarja, da imajo določene skupine še posebej veliko tveganje. Te vključujejo migrantke_e, ki bežijo pred nasiljem in konflikti, tiste, ki so izločeni iz svojih skupnosti ali družinskih podpornih sistemov brez dostopa do legitimnih oblik zaposlovanja, legalnega statusa ali socialne zaščite in migrantke_i, ki se premikajo ali delajo na neregularne načine. Druge ranljive skupine vključujejo migrante_ke, ki delajo v sektorjih, ki niso zelo vidni (kot je delo na morju ali v zasebnih domovih) ali v sektorjih ekonomije, ki jih en pokriva delovno pravo.
Otroci in mlade osebe so še posebej ranljivi, kar pomeni, da morajo vlade ponuditi boljšo zaščito, kot denimo sheme za združevanje družin. Ženske in moški so ranljivi na različne načine – ženske izkušajo višje stopnje modernega suženjstva v domačem delu, v spolni indrustriji in skozi prisilne poroke – medtem ko so moški migranti bolj verjetno izkoriščano skozi prisilno delo v gradbeništvu ali proizvodnem sektorju.
Poročilo izpostavlja, da bi nekatere vladne politike lahko imele učinek na povečanje ranljivosti za določene skupine migrantov_k. Restriktivne migracijske politike, ki želijo omejiti določene oblike migracije imajo lahko nenamerne posledice, kot povečevanje tveganih nezakonitih praks ali ujetost ravnljivih ljudi v nevarne situacije.
Celotno poročilo lahko v angleščini preberete tukaj.