Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (European NGO Confederation for Relief and Development – CONCORD) je 26. septembra 2017 v Bruslju organiziralo razpravo o uresničevanju zavez Evropske unije (EU) ter njenih držav članic glede enakosti spolov. Razprava se je osredotočila na uresničevanje zavez glede enakosti spolov iz Akcijskega načrta EU za enakost spolov in Agende 2030 za trajnostni razvoj.
Predstavniki Evropske komisije, Evropske službe za zunanje delovanje, britanskega Ministrstva za mednarodni razvoj, Stalnega predstavništva Republike Portugalske pri EU in CONCORD Sweden so se strinjali, da imajo ukrepi na področju enakosti spolov in opolnomočenja žensk pomemben multiplikacijski razvojni učinek.
SLOGA je CONCORD-ovo analizo in priporočila posredovala MZZ, saj je enakost spolov ena od vsebinskih prednostnih področij mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije. Analiza gradi na poročilu o izvajanju politike enakosti spolov, ki je razkrilo veliko prostora za izboljšave. Od vključevanja GAP kriterijev v poročanje, okrepljeni koordinaciji med institucijami EU in DČ, sodelovanju s civilno-družbenimi organizacijami, močno vodenje spreminjanja miselnosti in praks ter povečanje števila dobro usposobljenih ljudi, ki delajo na ravni EU in DČ predstavništev v partnerskih državah ter sistematično spremljanje rezultatov. V analizi smo določili kar nekaj področij za izboljšanje – sploh zaradi močne povezave med Akcijskim načrtom in cilji trajnostnega razvoja.
Akcijski načrt EU za enakost spolov 2016–2020 predstavlja okvir za zunanje delovanje EU na področju enakosti spolov in opolnomočenja žensk. Za izvajanje Akcijskega načrta EU za enakost spolov 2016–2020 so odgovorne tako institucije EU (Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje) kot tudi države članice. Na globalni agendi enakost spolov visoko uvrščajo cilji trajnostnega razvoja – tako 5. cilj trajnostnega razvoja kot ne nekateri pomembni podcilji drugih ciljev.
Prvi akcijski načrt EU za enakost spolov za obdobje 2010–2015 je gradil na prizadevanjih razvojnih ciljev tisočletja, na rezultatih Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju (Kairo, leta 1994) ter Četrte svetovne konference o ženskah (Peking, leta 1995) in na določilih Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Evalvacija uresničevanja akcijskega načrta je pokazala primanjkljaj pri izvajanju načrta tako na strani držav članic kot tudi EU.
Oktobra 2015, le mesec po sprejemu Agende 2030 za trajnostni razvoj, je bil sprejet nov Akcijski načrt EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020. Akcijski načrt enakost spolov razume v najširšem pomenu. Uravnoteženo vzpostavlja ciljne ukrepe in vključevanje vidika spola ter enakosti spolov pri vseh ukrepih. Enakost spolov je vključena tudi v politični dialog s partnerskimi državami. Akcijski načrt vzpostavlja močno povezavo s cilji trajnostnega razvoja, vendar se ne omejuje le na podcilje Agende 2030.
Poročilo o izvajanju Akcijskega načrta EU za enakost spolov za leto 2016, ki ga je pripravila Evropska komisija, med pomanjkljivostmi prepoznava šibko poročanje držav članic o izvajanju akcijskega načrta. Med zaznanimi pomanjkljivostmi so tudi težave pri vključevanju vidika spola v ključne sektorje (trgovina, energetika, kmetijstvo), za razliko od socialnih zadev, kjer je vidik spola običajno ustrezneje umeščen.
Na razpravi, ki jo je gostilo Stalno predstavništvo Republike Portugalske pri EU, so sodelovali Jean-Louis Ville z Evropske komisije, Charlotte Isaksson z Evropske službe za zunanje delovanje, James McNulty z britanskega Ministrstva za mednarodni razvoj, Paula Lopes s portugalskega predstavništva pri EU in Jessica Poh-Janrell s CONCORD Sweden. Razpravo je moderirala Céline Mias s CARE International. Ukrepi na področju enakosti spolov in opolnomočenja žensk so ključnega pomena zaradi multiplikacijskega razvojnega učinka.
Panelisti so izpostavili neenakomeren poudarek znotraj treh tematskih stebrov. Akcijski načrt namreč zajema horizontalni sklop oz. steber (spreminjanje institucionalne kulture za učinkovitejše izpolnjevanje zavez EU) in tri tematske stebre (zagotavljanje fizične in psihične integritete deklic ter žensk; spodbujanje socialnih in ekonomskih pravic/opolnomočenje deklic ter žensk; in krepitev glasu ter sodelovanja deklic in žensk). Zaradi možnosti izbire prednostnega področja med tremi tematskimi stebri se države najpogosteje osredotočajo na preprečevanje nasilja nad ženskami, ostali so zapostavljeni.
Med pomanjkljivostmi izvajanja akcijskega načrta je financiranje ukrepov za zagotavljanje enakosti spolov – vidik spola se mora odražati tudi pri načrtovanju programov in proračunov. Nezadostna sredstva za izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov na področju enakosti spolov so pomemben izziv za države članice EU.
Govorci so se strinjali, da so vsebinska posvetovanja s civilno družbo ključnega pomena, posebej v luči krčenja prostora civilne družbe. Reden dialog in sodelovanje z lokalnimi civilnodružbenimi organizacijami predstavlja pomemben doprinos k delu delegacij EU. Napredek je zaznati pri vključevanju vidika spola v politični dialog z vsemi partnerskimi državami. Razpravo so zaključili z mislijo, da je enakost spolov ključno vprašanje človekovih pravic, saj je polovica svetovnega prebivalstva še vedno diskriminirana na podlagi spola, zato morajo tako države članice kot tudi EU okrepiti prizadevanja pri izvajanju Akcijskega načrta EU za enakost spolov in ciljev trajnostnega razvoja.