Slovenija je 30. aprila dosegla svoj dan ekološkega dolga, kar nam zagotovo ne more biti v ponos, opozarja Umanotera. Kaj pomeni osem mesecev življenja v ekološkem dolgu, kaj bi morali spremeniti na sistemski ravni (ter tudi na ravni posameznikov) ter več o Načrtu za okrevanje in odpornost, ki je bil na ta dan tudi poslan v Bruselj, je za RTV Slovenija komentiral Andrej Gnezda.
»Ključen je odnos politike do narave in okolja. Politika naravo še vedno smatra kot sredstvo za ustvarjanje prihodkov ali pa oviro na tej poti,« je dejal.
»Načrt tak kot bo zgrešil podnebne cilje, hkrati pa vodil v dodatno uničevanje narave. Na področju obnovljivih virov energije je predvidenih bistveno premalo projektov ter bistveno premalo sredstev, podobno je na področju železniške infrastrukture , hkrati pa predvideva zelo velik delež sredstev za vodotoke, kjer pa je bojazen, da bi zopet prišlo do poseganja v habitate, do betoniranja naših rek in bregov, kar seveda pomeni uničevanje habitatov in vsega življenja v njih. Predvsem pa se moramo bati tega reformnega dela, kjer je govora o novem rahljanju zakonodaje z namenom, da bomo bistveno več projektov umestili v okolje – kamor ne sodijo. In to je preprosto nesprejemljivo.«