Svetovnega zdravstvenega vrha, ki je potekal 25. in 26. oktobra, se je udeležilo več kot 6000 ljudi. Razpravljali so o mnogih perečih vsebinah, od odpornosti mikroorganizmov na antibiotike do zdravstvene oskrbe žensk in mladostnikov, od preventive na vseh ravneh zdravstvene oskrbe do vzpostavljanja struktur globalnega upravljanja zdravstvenih tveganj, ter o posledicah in učinkih covida-19 – o dostopnosti cepiv, učinkih na duševno zdravje, pripravljenost na sedanjo in prihodnje pandemije.

Pogled na seznam objav v mednarodni areni pokaže, da je medije v prvi vrsti zanimal odziv na pandemijo. Naslovi velikokrat niso spodbudni: »Globalna solidarnosti ostaja zgolj beseda«, »Vrh zdravstvene utopije«, »Malo je dokazov o učenju pravih naukov«…

Dejstvo je, da je covid-19 zaostril obstoječe in razkril skrite neenakosti v svetu. Nič ne kaže na neenakost med državami bolj kot (ne)dostopnost cepiv. Po besedah Caroline Schmutte na panelu o »cepilni pravičnosti« je v državah z visokimi dohodki trenutno približno 60 % prebivalstva dobilo vsaj eno dozo cepiva – v državah z nizkimi dohodki (low-income countries) je takšnih le kakšnih 4 %. Veliko dejavnikov prispeva k takšni situaciji. Razpoložljivost zdravstvenega osebja, zdravstvena infrastruktura, logistične zmogljivosti …

Podobno stanje ugotavlja poročilo »Od ločenih svetov do pripravljenega sveta«, ki ga je ob robu Vrha predstavil Odbor za spremljanje globalne pripravljenosti (Global Preparedness Monitoring Board, GPMB). Odbor je s poročilom izrekel globoko zaskrbljenost, “da je covid-19 razkril zlomljen in razdeljen svet, v katerem je dostop do cepiv odvisen od plačilne sposobnosti in ne od potreb; v katerem so vlade, voditelji in institucije prepogosto neodgovorni svojim prebivalcem; v katerem so družbe razdrobljene, nacionalizem narašča, geopolitične napetosti pa se povečujejo.« Odbor še ugotavlja, da je »pomanjkanje globalne pravičnosti […] tudi posledica dolgotrajnih sistemskih neenakosti v svetovnem ekosistemu nujnih zdravstvenih ukrepov in v širšem mednarodnem sistemu. Obstaja temeljno napačno razumevanje globalne solidarnosti kot enakovredne dobri volji in pomoči, ne pa enakosti in skupnemu interesu. Bogate države še naprej ponujajo pomoč z donacijami medicinskih protiukrepov, namesto da bi podpirale proizvodne zmogljivosti, prenos tehnologije in pravičnejše določbe o intelektualni lastnini.« (Hvala deepl.com za hiter prevod!)

Zato je pomembno sporočilo Ursule van der Leyen, predsednice Evropske komisije, ki je na uvodnem plenarnem zasedanju Vrha izpostavila predlog, da bo Evropska unija v naslednjih sedmih letih za prizadevanja za boljšo zdravstveno pripravljenosti namenila 50 milijard EUR. Ob tem je izpostavila še ustanovitev Evropskega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA) z namenom preprečevanja, odkrivanja in hitrega odzivanja na izredne zdravstvene razmere, ki bo operativna v začetku 2022. Čeprav je govorila o vlogi HERA na ravni EU, je izpostavila njegovo vlogo pri povezovanju podobnih regionalnih struktur (npr. afriške CDC).

Ali bo to pomagalo izpolniti cilje, ki sta jih postavili Svetovna zdravstvena organizacija in Združeni narodi za cepljenje na globalni ravni: 10 % svetovnega prebivalstva mora biti cepljeno do septembra 2021, 40 % do konca leta 2021 in 70 % do sredine 2022 ? (Strategija za izpolnitev globalne precepljenosti zoper Covid-19 do sredine 2022).

Po drugi strani, navkljub kritičnim ocenam in pozivom k nujnemu ukrepanju, lahko izpostavimo dejstvo, da je industrija cepiv v času pandemije covid-19 potrojila svoje zmogljivosti!

Albin Keuc

 





Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.