Konflikt v Tigreju na severu Etiopije, lakota v Madagaskarju kot neposredna posledica podnebnih sprememb, nedavni potres v Haitiju in negotove razmere v Afganistanu, ki ga že desetletja pretresajo humanitarne krize, so le nekatera izmed humanitarnih kriznih žarišč, na katerih je delovanje humanitarnih delavcev ključno pri zagotavljanju temeljne oskrbe najbolj ranljivih skupnosti.

V letu 2020 je bilo 475 humanitarnih delavcev žrtev napadov: 108 ubitih, 242 ranjenih in 125 ugrabljenih.

»Svetovni dan humanitarnosti je posvečen tako ljudem, ki se znajdejo v hudih in življenje ogrožajočih stiskah in potrebujejo pomoč, kot humanitarnim delavcem, ki pomagajo v središču konfliktov, nasilja ali na območjih, ki so jih prizadeli suše, poplave in druge krizne situacije, kot je pandemija covida -19,« pojasnjuje Jana Lampe iz Slovenskega karitasa. »Da bi pomagali ljudem v teh stiskah, se vsak dan na tisoče humanitarnih delavcev po vsem svetu sooča z nevarnostmi, nekateri ob tem žal izgubijo tudi svoja življenja. Zato morajo vse države brezpogojno spoštovati mednarodno pravo in poskrbeti za varnost in zaščito vseh humanitarnih delavcev in jim omogočiti, da lahko nudijo pomoč. Hkrati pa morajo mednarodna skupnost in posamezne države podpreti njihova humanitarna prizadevanja s konkretno solidarnostjo, k čimer so povabljeni tudi posamezniki.«

Ob svetovnem dnevu humanitarnosti je Slovenska karitas pozvala h globalni socialni in okoljski pravičnosti, solidarnosti in odgovornosti za naš skupni dom

Svetovni dan humanitarnosti, logotipLetošnji svetovni dan humanitarnosti poteka pod geslom Solidarni v boju proti podnebnim spremembam, da nikogar ne pustimo ob straniZdruženi narodi izpostavljajo visoko človeško ceno podnebne krize in opozarjajo svetovne voditelje, da morajo na novembrskem srečanju pogodbenic COP26 sprejeti čim bolj konkretne in učinkovite ukrepe, ki bodo omogočili preživetje najbolj ranljivim.

»Podnebne spremembe čutimo vsi, povsod po svetu. Zaradi zaostrovanja lokalnih in regionalnih konfliktov ter naraščanja števila naravnih nesreč humanitarne potrebe zelo naraščajo. Zato je potrebno okrepljeno sodelovanje vseh, še posebej tistih, ki delujemo na področjih humanitarnega dela, razvojnega sodelovanja in zagotavljanja miru,« je povedal Albin Keuc, direktor Platforme SLOGA za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.

Pregled svetovnih humanitarnih razmer Global Humanitarian Overview 2021, ki ga je objavil Urad Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (UNOCHA), kaže na veliko naraščanje števila naravnih nesreč na globalni ravni v zadnjem desetletju. Poplave so se več kot podvojile, povečalo se je število neurij, zabeležili smo porast števila potresov, zemeljskih plazov, suše in požarov, primeri skrajnih temperatur so se več kot potrojili. Brez ustreznega ukrepanja se bodo razmere samo še poslabševale.

Ovire, ki so posledica podnebne krize in zmanjševanja biotske raznovrstnosti, ranljivim onemogočajo dostop do varnega okolja, otežujejo jim možnosti zaslužka za dostojno življenje ter ogrožajo njihove socialne in gospodarske pravice.

Tisti, ki plačujejo najvišjo ceno podnebne krize, so zanjo najmanj krivi.

Poročilo Evropskega okoljskega urada EEB in Oxfam Nemčije, Ekonomiji blaginje naproti – Kako doseči, da bo človekovo okolje družbeno pravično in okoljsko trajnostno  opozarja, da je okoljski odtis držav z visokimi prihodki veliko večji, zaradi ugodnejšega gospodarskega položaja pa se s posledicami podnebne krize lahko najbolje spopadajo. Najbogatejših 10 % svetovnega prebivalstva (približno 630 milijonov ljudi) je v obdobju 1990–2015 povzročilo 52 % skupnih izpustov ogljika.

»Podnebna kriza je tekma, v kateri zaostajamo, vendar še vedno lahko zmagamo,« je izjavil generalni sekretar Organizacije Združenih Narodov Antonio Guterres.

A za milijone najbolj ranljivih se čas izteka. Zato UNOCHA vabi ljudi z vsega sveta, da se v znak solidarnosti priključijo #TheHumanRace, podnebni kampanji solidarnosti, tako, da v času med 16. In 31. avgustom na aplikaciji Strava zabeležijo skupno sto minut teka, hoje, vožnje na kolesu, plavanja ali druge dejavnosti po lastni izbiri.

19. avgusta 2003 je v bombnem napadu na bagdadski hotel Canal v Iraku umrlo 22 humanitarnih delavcev, med njimi tudi posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN za Irak, Sergio Vieiro de Mello. Pet let kasneje je generalna skupščina OZN razglasila 19. avgust za svetovni dan humanitanosti.

Dodatna gradiva:

https://www.unocha.org/world-humanitarian-day-2021

https://sloga-platform.org/strahovi-pred-mnozicnim-pritokom-podnebnih-beguncev-so-neutemeljeni/

https://sloga-platform.org/wp-content/uploads/2021/04/WELLBEING-ECONOMY_slo-1.pdf

Uvodna fotografija: UNOCHA