Vlada Republike Slovenije je konec leta 2018 sprejela Strategijo mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030. Strategija podrobneje opredeljuje cilje in strateške usmeritve mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ter konkretne ukrepe za skladno in učinkovito izvajanje Resolucije mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, ki jo je septembra lani sprejel Državni zbor.
Strategija oblikuje tudi okvir za širitev in razvoj področja v skladu z mednarodno zavezo Slovenije, da si bo prizadevala povečati delež BND za uradno razvojno pomoč na 0,33 odstotka do leta 2030. Nastala je v širokem posvetovanju z ministrstvi, vladnimi službami, ustanovami za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč ter nevladnimi organizacijami, ki bodo sodelovali pri njenem izvajanju, kot tudi s strokovno javnostjo, združeno v Strokovnem svetu za mednarodno razvojno sodelovanje.
Strategija usmerja delovanje Slovenije na večstranski ravni. Hkrati vzpostavlja okvir za krepitev dvostranskega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, katerih prednost je večja vidnost in prepoznavnost donatorice, posledično večja podpora domače javnosti in boljše razumevanje soodgovornosti za globalni razvoj, kot tudi možnost večjega vključevanja deležnikov iz Slovenije.
Strategija predvideva koncentracijo razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na prednostna območja Zahodnega Balkana, evropskega sosedstva in Podsaharske Afrike, s poudarkom na najmanj razvitih državah, in na omejeno število vsebin, saj razpršenost delovanja tako v geografskem kot vsebinskem smislu predstavlja tveganje za njeno učinkovitost.
Delovanje države tako usmerja v podporo partnerskim državam pri njihovem uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, in sicer na štirih izbranih področjih: (i) dostojno delo, produktivna zaposlenost in trajnostni gospodarski razvoj (cilj trajnostnega razvoja št. 8); (ii) miroljubne in vključujoče družbe ter učinkovite, odgovorne in pregledne ustanove (cilj trajnostnega razvoja št. 16); (iii) trajnostni načini proizvodnje in porabe oz. krožno gospodarstvo (cilj trajnostnega razvoja št. 12) ter (iv) boj proti podnebnim spremembam (cilj trajnostnega razvoja št. 13).