Evropska komisija je sprejela novo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam, v kateri je določen načrt za pripravo na neizbežne vplive podnebnih sprememb.
Podnebne spremembe že terjajo svoj davek v Evropi in po svetu: od smrtonosnih vročinskih valov in uničujočih suš do zdesetkanih gozdov ter obal, ki jih spodkopava dviganje morske gladine. Prejšnje desetletje, v katerem je kar osemkrat padel rekord najtoplejšega leta, je bilo najtoplejše doslej. Ekstremni vremenski in podnebni dogodki so vse pogostejši in resnejši. Segajo od gozdnih požarov, kakršnih še nismo doživeli, vročinskih valov nad arktičnim krogom, uničujočih suš na sredozemskem območju, orkanov, ki pustošijo po najbolj oddaljenih regijah EU, do doslej največjih izbruhov lubadarja, ki uničujejo gozdove v srednji in vzhodni Evropi. Postopni naravni procesi, kot so dezertifikacija, izguba biotske raznovrstnosti, degradacija tal in ekosistemov, zakisljevanje oceanov ali dvigovanje morske gladine, so dolgoročno enako škodljivi.
Od razumevanja problema k razvoju rešitev
Cilj predlogov, ki nadgrajujejo strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam iz leta 2013, je, da se pozornost od razumevanja problema preusmeri k razvoju rešitev, in da preidemo od načrtovanja k izvajanju. EU meni, da morajo ukrepi za prilagajanje vključevati vse dele družbe in vse ravni upravljanja v EU ter zunaj nje.
EU si želi oblikovati družbe, odporne na podnebne spremembe, in sicer z izboljšanjem znanja o vplivih podnebnih sprememb ter rešitvah za prilagajanje nanje, okrepitvijo načrtovanja prilagajanja in ocenjevanja podnebnih tveganj, pospešitvijo ukrepov za prilagajanje ter krepitvijo odpornosti proti podnebnim spremembam na svetovni ravni.
Gospodarske izgube zaradi pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov naraščajo. V EU samo te izgube v povprečju že presegajo 12 milijard evrov na leto. Po previdnih ocenah naj bi izpostavljenost današnjega gospodarstva EU temperaturam, za 3°C višjim od predindustrijske ravni, povzročila letno izgubo v višini vsaj 170 milijard evrov.
Podnebne spremembe pa ne vplivajo le na gospodarstvo, temveč tudi na zdravje in dobro počutje Evropejk ter Evropejcev, ki vse bolj trpijo zaradi vročinskih valov. Na svetovni ravni je bila leta 2019 najhujša naravna nesreča evropski vročinski val, zaradi katerega je umrlo 2500 ljudi.
Okrepila in razširila se bo evropska platforma za znanje o prilagajanju Climate-ADAPT, poleg tega pa bo vzpostavljen poseben zdravstveni observatorij za boljše spremljanje, analiziranje in preprečevanje vplivov, ki jih imajo podnebne spremembe na zdravje.
Prilagajanje je ključni del trajnostnega razvoja
Politike EU prilagajanja podnebnim spremembam morajo odražati vodilni položaj EU v svetu pri blažitvi podnebnih sprememb. Pariški sporazum je določil globalni cilj glede prilagajanja in poudaril, da je prilagajanje ključni del trajnostnega razvoja. EU bo spodbujala podnacionalne, nacionalne in regionalne pristope k prilagajanju ter se posebej osredotočila na prilagajanje v Afriki in majhnih otoških državah v razvoju. Z zagotavljanjem virov ob dajanju prednosti ukrepanju in povečanju učinkovitosti, povečanjem mednarodnega financiranja ter močnejšim globalnim sodelovanjem in izmenjavami na področju prilagajanja bodo povečali podporo za mednarodno odpornost in pripravljenost na podnebne spremembe. EU bo sodelovala tudi z mednarodnimi partnerji, da zmanjša razlike v mednarodnem podnebnem financiranju.
Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam 2021
Spletišče o prilagajanju podnebnim spremembam
Videoposnetki o prilagajanju podnebnim spremembam
Pripravila: PV