Pandemija covid-19 je samo še povečala število lačnih v svetu – Združeni narodi v najnovejšem poročilu ugotavljajo, da je bilo v letu 2020 podhranjena desetina svetovnega prebivalstva ali 811 milijonov ljudi. Hkrati vsaki tretji človek ali 2,37 milijarde ljudi nima dostopa do zadostne količine hrane, kar je 320 milijonov več kot v letu 2019. Ti podatki kličejo h krepitvi globalne solidarnosti in preoblikovanju obstoječega sistema zagotavljanja hrane.
Države bodo lahko svojo pripravljenost za preoblikovanje pokazala z zavezami za spremembe na štirih svetovnih srečanjih, ki bodo v času slovenskega predsedovanja Svetu EU: pred-vrh o prehrani v Rimu konec julija, na svetovnem vrhu Združenih narodov o prehrambnih sistemih septembra, srečanju pogodbenic podnebne konvencije v novembru, ter na srečanju na vrhu na temo prehrana za rast decembra.
Trend naraščanje lakote v svetu je bil zaznan že pred izbruhom pandemije. Pandemija se je le pridružila sklopu štirih strukturnih dejavnikov, ki otežujejo izpolnitev drugega cilja trajnostnega razvoja, kjer smo si na globalni ravni zastavili cilj, da bomo do 2030 odpravili lakoto, zagotovili prehransko varnost in boljšo prehrano za vse ter vzpostavili trajnostno kmetijstvo. Ti štirje dejavniki so:
- naraščanje števila in kompleksnosti konfliktov,
- spreminjanje podnebja in krepitev ekstremnih vremenskih pojavov,
- slabšanje gospodarskih razmer in krepitev dohodkovne neenakosti ter
- nezadostna prehranska varnost kot posledica obstoječega modela zagotavljanja hrane (od proizvodnje do povpraševanja).
Ponovno naraščanje razširjenosti podhranjenosti v svetu po letu 2014, po poročilu petih agencij Združenih narodov, lahko zaustavimo samo s temeljitim preoblikovanjem svetovnega sistema zagotavljanja hrane. Na podlagi dokazov o vplivih in učinkih spleta dejavnikov so avtorji oblikovali šest smeri preoblikovanja sistema:
- povezovanje ukrepov humanitarne, razvojne in mirovne politike na konfliktnih območjih – na primer s socialno-varstvenimi ukrepi za preprečevanje prisile k odprodaji že tako skromnega premoženja v zameno za hrano;
- povečanje odpornosti prehrambnih sistemov na podnebne spremembe – na primer tako, da se malim kmetom omogoči lažji dostop do zavarovanj zaradi podnebnih tveganj ter financiranje, ki upošteva napovedi sprememb;
- okrepitev odpornosti najbolj ranljivih zaradi gospodarskih težav – na primer s programi denarne podpore za zmanjšanje učinkov šokov, kot sta pandemija ali nestanovitnost cen hrane:
- posredovati v dobavnih verigah za znižanje cene hranljivih živil – na primer z olajšanjem dostopa pridelovalcev sadja in zelenjave do trgov;
- reševanje revščine in strukturnih neenakosti – na primer s krepitvijo prehranskih vrednostnih verig v revnih skupnostih s prenosi tehnologij in programi certificiranja;
- okrepitev prehranskega okolja in sprememba potrošniškega vedenje – na primer z odpravo industrijskih trans-maščob in zmanjšanjem vsebnosti soli ter sladkorja v živilih ali zaščito otrok pred negativnimi vplivi trženja hrane.
Kot sedmo, presečno usmeritev, avtorji izpostavljajo pomen oblikovanja podpornega okolja vladnih mehanizmov in institucij, ki tovrstno transformacijo lahko omogočijo. S stališča platforme SLOGA je seveda k temu dodati nujno vključevanje lokalnih akterjev (proizvajalcev in predelovalcev hrane) v proces oblikovanja takšnega podpornega okolja ter oblikovanje skupnega pritiska na odločevalce. Krepitev glasov civilne družbe je dejansko predpogoj za uspešno transformacijo obstoječih sistemov pridobivanja, predelave, distribucije in prodaje hrane, vključno z globalnim programom za zmanjšanje količin zavržene hrane.
Pripravil: AK
Vir: FAO, IFAD, UNICEF, WFP and WHO. 2021. The State of Food Security and Nutrition in the World 2021. Transforming food systems for food security, improved nutrition and affordable healthy diets for all. Rome, FAO.