Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije Transparency International – Corruption Perception Index (CPI 2019) dosegla 35. mesto z oceno 60. Slovenija že od leta 2012 ne beleži napredka na Indeksu zaznave korupcije in se je pri rezultatu ponovno znašla pod povprečjem EU (povprečna ocena Indeksa držav članic: 64) in OECD (povprečna ocena Indeksa držav članic: 68).
Transparency International (TI) Slovenia ocenjuje, da v Sloveniji še vedno ni ključnih sistemskih premikov, ki bi izboljšali stanje na področju boja proti korupciji in nas približali uspešnejšim državam na področju preprečevanja in pregona korupcije. Alma Sedlar, predsednica TI Slovenia, izpostavlja, da je Slovenija obstala na mestu, pred nami pa je še veliko izzivov. Poleg tega, da še ni bila sprejeta novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, nas čaka tudi implementacija Direktive EU o zaščiti žvižgačev.
TI je letos posebno pozornost namenil politični integriteti in njenemu vplivu na stanje korupcije po svetu. Primerjava rezultatov držav kaže, da so se praviloma na Indeksu nižje znašle države, ki pomanjkljivo urejajo financiranje volilnih kampanj. Države, ki so v zadnjih letih izboljšale regulacijo, pa so rezultat izboljšale. TI že leta opozarja na vrzeli na področju financiranja strank in kampanj v Sloveniji. Ne le, da premikov ni, tudi tokratna vlada nadaljuje trend kršitev resolucije o normativni dejavnosti, s čimer se omejuje vključenost javnosti v sprejemanje odločitev.
TI Slovenia želi področji politične integritete približati javnosti s projektom Integrity Watch, v okviru katerega bo na osnovi zbirk odprtih podatkov ustvaril javno dostopno interaktivno spletno orodje Varuh integritete (Integrity Watch). Tako želi TI Slovenia izboljšati civilnodružbeni nadzor nad področji, kjer so posebej izrazita korupcijska tveganja.
»Tudi nekateri drugi potrebni koraki na področju vzpostavljanja politične integritete so v zadnjih letih zastali. Kodeks etike za poslanke in poslance je ena izmed takšnih zgodb, kjer Slovenija ne upošteva mednarodnih priporočil in dobrih praks. Skrb vzbujajoča so tudi opozorila mednarodnih organizacij glede pritiskov na sodno vejo oblasti. Glede lobističnih stikov pa tudi Komisija za preprečevanje korupcije ugotavlja, da zakonske določbe v praksi tudi po devetih letih od uveljavitve zakona niso zaživele v zadostni meri. Župani in državni svetniki lobističnih stikov skoraj ne prijavljajo,« še pojasnjuje dr. Alma Sedlar.
Celotno poročilo lahko preberete na povezavi.