Nacionalno poročilo standardne javnomnenjske raziskave Eurobarometer (EB92), izvedene jeseni 2019, kaže, da sta najpomembnejša izziva za Slovenijo po mnenju Slovencev zdravstveno in socialno varstvo (38 %) ter pokojnine (22 %). Kot najpomembnejša izziva za EU Slovenci izpostavljajo priseljevanje (53%) ter vse bolj okolje in/ali podnebne spremembe (27%). Isti področji so navedli tudi drugi Evropejci.
Večina Slovencev je glede prihodnosti EU nadpovprečno optimistična (69 %), slaba tretjina vprašanih (29 %) je črnogledih. V kar 25 državah članicah je delež vprašanih v splošnem optimističen (58 % EU28,   60 % EU27).

EU za Slovence po mnenju polovice vprašanih pomeni zlasti prosti pretok ljudi, blaga in storitev kjerkoli v EU. Na drugo in tretje mesto so postavili skupno valuto evro (47 %) in mir (36 %). Te tri odgovore so tako Slovenci kot vprašani v celotni EU najpogosteje navedli tudi kot največje dosežke Unije. Da bi se moralo več odločitev sprejemati na ravni EU, meni 65 % vprašanih Slovencev, kar je več od evropskega povprečja (54 % EU28, 55 % EU 27). Je pa Slovenija med članicami, ki izražajo najmanj zaupanja v moč glasu v EU v svetu (62 % pritrditev).

Z delovanjem demokracije v EU je zadovoljna več kot polovica Slovencev (54 %). Podobno v povprečju menijo tudi drugi Evropejci. Več kot tri četrtine Slovencev se počuti državljane EU (76 %), kar je nekoliko več kot ostali Evropejci (70 % EU28, 72 % EU27).

Največji delež Slovencev (44 %) EU pripisuje pozitiven ugled, nevtralno nanjo gleda nekoliko manj vprašanih (39 %), negativni ugled pa ima povezava pri manjšini Slovencev (16 %). Pri vprašanju zaupanja v institucije tako Slovenci kot Evropejci v povprečju mnogo bolj zaupajo evropskim kot nacionalnim institucijam (institucijam EU zaupa 46 % Slovencev, vladi RS 31 %, državnemu zboru pa le 26 %).

Eurobarometer je jeseni 2019 ugotavljal tudi podporo posameznim evropskim pobudam. O ključnih ukrepih evropskega zelenega dogovora Slovenci in Evropejci razmišljajo dokaj podobno: najpomembnejši so jim boj proti plastičnim odpadkom in ukrepi proti uporabi plastike za enkratno uporabo (55 % Slovencev, 53 % Evropejcev) ter razvoj obnovljivih virov energije (54 % Slovencev in Evropejcev).

Slovenci izražajo večjo podporo predstavljenim evropskim pobudam kakor v povprečju ostali državljani EU, pri čemer najbolj zavzeto podpirajo tiste, ki jih tudi sicer povezujejo s podobo Unije: prosto gibanje državljanov za delo, študij in življenje znotraj EU (88 % za, 9 % proti), na drugem mestu je gospodarska in monetarna unija z enotno valuto (87 % za, 9 % proti), na tretjem pa ukrepi za izboljšanje enakosti spolov na delovnem mestu (83 % za, 11 % proti). Najmanj, a še vedno dve tretjini vprašanih, bi jih podprlo nove ukrepe za skupen evropski azilni sistem (67 % za, 25 % proti).

Jesenska javnomnenjska raziskava Eurobarometer je bila izvedena novembra in decembra 2019 in je v Sloveniji zajela 1007 oseb. Rezultati na ravni EU so tokrat navedeni na dva načina, z vključenimi rezultati iz Združenega kraljestva (EU28), ki je bilo v času raziskave še država članica EU, ter za povprečje EU po 31. 1. 2020 – 27 držav članic brez Združenega kraljestva (EU27).

Celotno nacionalno poročilo najdete tukaj