Pred zasedanjem Sveta za zunanje zadeve (za področje razvoja), ki ga bo 20. maja 2022 vodil visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko, g. Joseph Borrell, sta platforma SLOGA in evropsko združenje nevladnih organizacij CONCORD Europe na ministra za zunanje zadeve naslovila predloge priporočil, za katera upamo, da se bodo odrazila v rezultatih razprave na Svetu za zunanje zadeve.
Vsebina pisma je objavljena v nadaljevanju tega prispevka.
Povečanje uradne razvojne pomoči EU za najmanj razvite države (LDCs)
Vojna v Ukrajini že ima strašljive posledice za ljudi, ki jih konflikt neposredno zadeva. Njeni številni stranski učinki, predvsem z vidika zmanjševanja zalog hrane, naraščajočih cen hrane in motenj v dobavnih verigah, še povečujejo že tako hude posledice drugih kriz po vsem svetu, med drugim COVID-19, podnebnih sprememb, naraščajoče neenakosti, krčenja prostora civilne družbe ter spodkopavanja človekovih pravic in demokracije. Poleg tega vojna že vpliva na področje uradne razvojne pomoči v Evropi v letu 2022. Prenekatere države članice EU razvojno pomoč v veliki meri reprogramirajo preko podpore oskrbe beguncev, kar povzroča inflacijo uradne razvojne pomoči v obliki stroškov za begunce v državah donatoricah.
Kot člana Sveta za zunanje zadeve vas pozivamo, da se v razpravi osredotočite na skupen pristop Team Europe, z namenom zagotovitve podpore prepotrebne uradne razvojne pomoči (URP) za najmanj razvite države, hkrati pa preprečite, da pomoč Ukrajini , ki jo države članice zagotavljajo za zadovoljevanje potreb Ukrajine in držav EU, ki gostijo veliko število beguncev, ne bo šla na račun prepotrebne uradne razvojne pomoči za partnerske države drugod po svetu. Program Team Europe, kot tudi države članice EU bi se morale zavezati, da bodo močno povečale uradno razvojno pomoč, da bi podprle partnerske države pri reševanju zgoraj omenjenih kriz, ki se na žalost zgolj stopnjujejo. Glede na ovire pri uresničevanju Agende 2030, ki jih je povzročil COVID-19 in sočasno naraščajoče neenakosti je nujno potrebno, da se zagotovi več uradne razvojne pomoči.
Uradna razvojna pomoč najmanj razvitim partnerskim državam ostaja na zelo nizkih ravneh: po podatkih OECD Odbora za razvojno pomoč (OECD DAC) je uradna razvojna pomoč EU najmanj razvitim državam v letu 2020 znašala le 15,3 milijarde EUR (0,12 % BND). EU še vedno močno zaostaja za ciljem, da bi najmanj razvitim partnerskim državam namenila vsaj 0,15-0,20 % bruto nacionalnega dohodka (BND). Po sprejetju akcijskega programa iz Dohe (Doha Programme of Action for LDCs, DPoA) bo drugi del pete konference ZN o najmanj razvitih državah leta 2023 verjetno zadnja priložnost za prilagoditev globalnega pristopa k trajnostnemu razvoju v najmanj razvitih državah pred rokom za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. EU bo kot največji svetovni blok donatorjev igrala pomembno vlogo pri zagotavljanju političnega zagona DPoA. Kratkoročno bi morale Evropska komisija in države članice EU povečati izdatke za najmanj razvite države, da bi v celoti izpolnile cilj 0,15 % URP/BND za najmanj razvite države, nato pa hitro napredovati k zavezi 0,20 % URP/BND za najmanj razvite države do leta 2030.
Zmanjševanje neenakosti v najmanj razvitih državah
Zmanjševanje neenakosti je eden od najpomembnejših izzivov, s katerimi se danes sooča svet, in je ključni cilj uradne razvojne pomoči EU. To je ključnega pomena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, hkrati pa je tudi samostojen cilj trajnostnega razvoja. Javna sredstva za doseganje enakosti morajo biti v središču vsakega usklajenega odziva, s katerim je mogoče obravnavati nesorazmerne socialno-ekonomske učinke različnih kriz na najmanj razvite države. Poleg tega imajo krize vedno močnejši negativen vpliv na najbolj marginalizirane in nepreskrbljene ljudi in skupnosti. Zato bi se morala uradna razvojna pomoč EU v najmanj razvitih državah posebej osredotočiti na njihovo podporo, tudi s prednostnim financiranjem človekovega razvoja in enakosti spolov ter doseganjem s tem povezanih zastavljenih ciljev v okviru programa NDICI.
Na voljo je zelo malo celovitih podatkov za analizo uspešnosti uradne razvojne pomoči EU pri zmanjševanju neenakosti med bogatejšimi in revnejšimi državami ali znotraj posamezne partnerske države. Države članice morajo to vrzel odpraviti s celostnim izvajanjem merjenja obstoječih kazalnikov enakosti spolov in nezmožnosti ter sprejmejo nov širši kazalnik za merjenje neenakosti. Da bi uradna razvojna pomoč podpirala enakost, je ključnega pomena, da se namesto posojil prednostno uporabljajo nepovratna sredstva, da se znatno poveča uradna razvojna pomoč za mobilizacijo domačih virov in da se poveča uradna razvojna pomoč, namenjena prilagajanju podnebnim spremembam.
Svet za zunanje zadeve se je v letu 2019 zavezal, da se bo boril za zmanjševanje neenakosti. Potrebna so večja prizadevanja, vključno s temeljitim pregledom dodeljevanja uradne razvojne pomoči. EU bi se morala zavezati, da bo povečala fiskalni prostor najmanj razvitih držav s sodelovanjem v mednarodnih forumih o davkih, kot je davčna pobuda iz Adis Ababe. Odpraviti moramo prakse, ki povečujejo neenakost, kot so finančno neporočanje med državami, politike davčnih oaz, ter dati prednost pravno zavezujočim standardom o človekovih pravicah, davkih in nezakonitih finančnih tokovih pred prostovoljnimi pobudami. Te politike bodo spodbujale mobilizacijo domačih virov v partnerskih državah, kar je ključni korak k zmanjšanju neenakosti med njimi in znotraj njih.
Kombinirano financiranje EU v najmanj razvitih državah
Nekatere EU države se zavzemajo, da naj bo kombinirano financiranje ključno orodje za financiranje ciljev trajnostnega razvoja v okoljih, kot so najmanj razvite države. V okviru novega Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD+) EU daje velik poudarek najmanj razvitim in nestabilnim državam. Platforma SLOGA in CONCORD Europe izražamo pomisleke in priporočila v zvezi z osredotočenostjo EU na kombiniranje in jamstva kot orodji za mobilizacijo ustreznih ravni financiranja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
Načela učinkovitosti razvojne pomoči bi morala za vse države članice kot tudi za EU predstavljati vodilo pri načrtovanju programov podpore najmanj razvitim državam. Kadar je v najmanj razvitih državah primerno kombiniranje, morajo vse operacije kombiniranja in jamstva izpolnjevati cilje Akcijskega načrta za enakost spolov III (GAP III).
Institucije EU in države članice bi morale pripraviti tudi natančen seznam nesprejemljivih naložb, ki jih je potrebno izrecno izključiti iz podpore EFSD+ v najmanj razvitih državah, da se zagotovi, da EFSD+ ne bo podpiral dejavnosti, ki so kontraproduktivne z vidika spoštovanja človekovih pravic, podnebja in okolja.
Poleg tega se mora zagotoviti transparenten in vključujoč proces ugotavljanja vseh potencialnih negativnih učinkov naložb, ki jih financira EU v najmanj razvitih državah. Svet za zunanje zadeve mora zagotoviti, da Komisija vzpostavi centraliziran pritožbeni mehanizem za EFSD+ in da so lokalne skupnosti v najmanj razvitih državah obveščene o svojih pravicah.
V skladu z zavezo Evropske komisije v okviru EFSD+ bi se morale tudi države članice EU zavezati k skupnemu pristopu, v okviru katerega bi se odrekle financiranju področij zdravja, izobraževanja in socialnega varstva iz naložb zasebnega sektorja. Ta področja bi bilo v najmanj razvitih državah potrebno financirati s kombiniranimi sredstvi in jamstvi.”
Če si predstavniki držav članic EU resnično želite boljšega in hitrejšega okrevanja, vas platforma SLOGA in CONCORD Europe ponovno pozivamo, da postavite solidarnost na prvo mesto in nikogar ne pustite ob strani.”
Pripravila: AK in MH