Rilli Lappalainen, direktor FINGO in predsednik CONCORD Europe, je za spletno stran CONCORD Europe napisal neodvisno razmišljanje o devetih trendih, ki oblikujejo mednarodno sodelovanje v letu 2022:

V kakšnem svetu bomo živeli leta 2022? Čemu je vredno slediti in na kaj je treba vplivati? Ko sem se pogovarjal s prijatelji, ki delajo v organizacijah civilne družbe na različnih celinah, sem opazil, kako zelo podobno razmišljajo o najpomembnejših trendih v tem trenutku.

1. Eksplozija neenakosti

Rilli Lappalainen. Foto: CONCORD

Rilli Lappalainen. Foto: CONCORD

S pandemijo koronavirusa se je neenakost eksponentno povečala. Samo v času pandemije smo s cilji trajnostnega razvoja nazadovali za več kot 20 let. Hkrati je koronavirus obogatil milijonarje in jih spremenil v milijarderje. Celo v številnih bogatih državah se je srednji razred približal meji revščine. Šibek zdravstveni sistem in pomanjkanje cepiv proti koronavirusu prizadeneta predvsem najranljivejše. Povečal se je tudi občutek neenakosti. Po besedah mojega senegalskega prijatelja: “Koronavirus se nam kaže kot evropska bolezen, ki sem prihaja z letalom, mi pa nimamo enakih možnosti, da bi se pred njim zaščitili, kot jih imate vi. Hkrati pa imajo ljudje veliko drugih vsakodnevnih skrbi, ki jih morajo reševati, na primer, kako priti do hrane in dela.” Zato mnogi kljub koronavirusu še naprej obupano poskušajo različne načine, da bi se premaknili proti Evropi.

2. Geogospodarstvo postaja vse pomembnejše

V zadnjih letih se je težišče geopolitike vse bolj preusmerilo na geoekonomijo, v kateri se poleg varnostnopolitičnih napetosti in deloma mimo njih stopnjuje boj za gospodarske koristi. Spodbujanje konkurenčnosti podjetij in držav članic ter skupnega dobrega bi zahtevalo razvoj večstranskih pravil, hkrati pa je trgovinska politika igrišče, ki se je spremenilo v tekmo za to, komu bo uspelo izpogajati najboljše dvostranske ali regionalne trgovinske sporazume in kdo bo določal mednarodne trgovinske standarde. Številne države z nizkimi dohodki so v dolžniškem primežu Kitajske. Zadolženost Pakistana in Šrilanke, na primer do Kitajske je tako visoka, da ju Kitajska praktično v celoti nadzoruje. Enako se dogaja v Zahodni Afriki, kjer je Francija preprečila ukinitev zahodnoafriškega franka (CFA), da bi zaščitila svoje interese. Francoska podjetja nadzorujejo nekaj avtocest na tem območju s cestninami. Verige supermarketov Auchan izrivajo lokalne trgovine, gorivo, elektrika in nafta pa so prav tako v rokah Francozov.

3. Geopolitika: povečane varnostne grožnje

Še pred nekaj leti so se velike vojne in grožnje varnostni politiki na svetovni ravni zmanjšale. Zdaj je drugače. Konflikti znotraj držav so se močno povečali. Nedavni primer je skoraj popoln propad Afganistana zaradi notranjih in zunanjih razlogov. Po vsem svetu prihaja na oblast vse več samodržcev. Dolgotrajna vojna v Siriji je zamajala ravnovesje v celotni regiji, politična nestabilnost v okoliških državah pa bi lahko skupaj z gospodarsko krizo znova privedla do velikih konfliktov. Rusko izzivanje Zahoda ne vpliva le na Evropo, temveč tudi na Azijo. Razmere v Kazahstanu in njenih sosedah vznemirjajo celotno Azijo.

4. Erozija demokracije

Vsakodnevne izkušnje državljanov z naraščajočimi cenami, brezposelnostjo, korupcijo in monopoli ženejo ljudi na ulice na vseh celinah. Celo v državah OECD le 51 % državljanov zaupa svojim vladam. Ko se vladajoči na klic ljudi na pomoč odzovejo z nasiljem, se družba ne more razvijati ali delovati tako, kot bi morala v duhu demokracije. Pod pretvezo omejitev zaradi koronavirusa so bile pravice državljanov omejene v rekordnem številu. Ko običajne demonstracije ne morejo več prinesti sprememb, lahko razmere pripeljejo celo do tega, da se je zgodilo v Mjanmaru: številni delavci nevladnih organizacij so se pridružili gverilskim silam, ki nasprotujejo vojski, in se namesto svojega nekdanjega mirovniškega dela oprijeli orožja.

5. Inkluzivnost in lokalizacija

Gibanje Black Lives Matter je doseglo to, kar so nevladne organizacije že dolgo poskušale. Resnična možnost biti slišan in odločati o zadevah, ki se te tičejo, je eno najpomembnejših načel spoštovanja in uresničevanja demokracije in človekovih pravic. Gibanje BLM pa je okrepilo tudi civilna gibanja na južni polobli in izzvalo organizacije, da se vprašajo, zakaj na primer pri razvojnem sodelovanju o porabi denarja še naprej odločajo severne organizacije. Tako imenovana zahteva po lokalizaciji (pressure on localisation) je zdaj prišla na ušesa tudi financerjem. Ameriška razvojna agencija USDA je na primer že spremenila svoje prakse financiranja. Kako bo to oblikovalo vlogo organizacij na severni polobli? Kako partnerji gledajo na spremembe nekdanjih vlog?

6. Zaradi digitalne vrzeli je v zaostanku skoraj polovica ljudi na svetu

Tehnologija vpliva na življenje vseh, ne glede na to, ali nam je všeč ali ne, in ne glede na to, ali imamo dostop do nje ali ne. Štirje od desetih ljudi še vedno nimajo dostopa do interneta, čeprav spletne dejavnosti vplivajo tudi nanje. Algoritmi se vedno opirajo na določeno vrednostno podlago, ki vpliva na novice, ki jih beremo in sprejemamo. Ko je koronavirus zaprl šole po vsem svetu, je samo iz osnovnošolskega izobraževanja izpadlo 1,6 milijarde otrok. Brez znanja in spretnosti je težko napredovati v svetu, graditi boljšo prihodnost in vplivati tudi na digitalni svet.

7. Zlobne probleme je treba reševati skupaj

Pandemije ali podnebne spremembe se ne ustavijo na državnih mejah. Prizadene vse več nas, zato je za reševanje zlobnih problemov potrebno mednarodno sodelovanje med različnimi akterji, da bi jih lahko tudi izvajali. Za izvajanje so potrebni mednarodni sporazumi, nacionalna zakonodaja, naložbe in mnogo rok. Vendar imajo vsi akterji omejeno moč, zato bi bilo pomembno razmisliti, na kateri ravni je v procesu odločanja najbolje odločati o nečem. Svet se seli v mesta, zato je njihova vloga osrednjega pomena. Pri številnih vprašanjih, kot sta gradnja infrastrukture in zagotavljanje storitev, imajo mesta veliko večjo vlogo kot države. Poleg nordijskih mest je med desetimi mesti, ki so v svetu najbolje upoštevala trajnostni razvoj, Cape Town v Južnoafriški republiki. Med kriteriji so poudarjene različne okoljske rešitve, kot so javni promet, zelene površine in dostop do vode.

8. Povečanje števila akutnih izrednih razmer

Zaradi katastrofalnih razmer v Afganistanu je bil objavljen največji poziv za pomoč v zgodovini ZN: do 5 milijard dolarjev. Razmere v Afganistanu so dober odraz tega, kako se danes potreba po pomoči vse bolj prepleta s humanitarno pomočjo, vzpostavljanjem miru in dolgoročnim razvojem. Podnebne spremembe bodo še povečale število vzrokov za krize. Prošnje za pomoč so naslovljene na bogate države, v katerih politični trendi kažejo k zmanjšanju razvojno pomoč ali njenem usmerjanju v komercialne namene. Vojaška sredstva se povečujejo po vsem svetu. V zadnjih desetih letih se je število ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč in živijo v nestabilnih državah, nenehno povečevalo.

Potrebna sta dialog in kritično razmišljanje

Čeprav je svet poln izzivov in kriz, obstajajo tudi dobre stvari. Pomen okolja in narave se je pojavil na nov način. Zaradi koronavirusa je lokalnost v naših izkušnjah postala bolj izrazita. Marsikje se je povečalo spoštovanje do lokalne proizvodnje, okolja in sosedov, medtem ko je zavedanje o nepravičnostih v družbi postalo bolj očitno kot prej. Smer, v katero so se odvijale razmere v svetu, se odraža v načinu, kako se družbe odzivajo na zunanje ali notranje pritiske in kako si upajo o njih razpravljati. Z družbenimi mediji je vsak od nas postal posrednik podatkov. Ko je na voljo celo preveč informacij, smo nenehno utrujeni od preverjanja resničnosti informacij in lastnega razmišljanja. Kritično razmišljanje, razmislek z različnimi perspektivami, konstruktiven dialog in na splošno pogovor z ljudmi, ki mislijo drugače, je nekaj, čemur bi morali vsi nameniti svoj čas – predvsem pa si upati to storiti.

Translate »