Umanotera je v sodelovanju s Turizmom Ljubljana na ljubljanskem Krakovskem nasipu postavila razstavo Na vroči strani Alp – življenje v času podnebnih sprememb. Razstava orisuje posledice podnebnih sprememb, ki jih bomo v Sloveniji občutili, če ne bomo hitro in odločno zmanjšali izpustov toplogrednih plinov. Razstava, ki že eno leto potuje po Sloveniji, v novi, razširjeni različici predstavlja tudi jasno vidne podnebne spremembe, ki so se v Sloveniji že zgodile. Na Krakovskem nasipu v Ljubljani si jo lahko ogledate do svetovnega dneva Zemlje, 22. aprila.
Razstava se odpira v času, ko podnebni ekstremi po vsem svetu znova kažejo, da smo sredi podnebne krize. Temperature v delih Arktike so 30 °C nad povprečjem, na Antarktiki celo več kot 40 °C nad sezonsko normalo. Na Afriškem rogu se izostale tri zaporedne deževne sezone, tako da bo ena najdaljših suš v zadnjih desetletjih ogrozila varnost preskrbe s hrano za milijone ljudi. V Sloveniji je izjemno dolgo suho obdobje že privedlo do prvih gozdnih požarov.
Jonas Sonnenschein, Umanotera: »Podnebni rekordi so vedno bili, vendar sta njihova pogostost in intenzivnost v zadnjih letih toliko nad tem, kar smo pojmovali kot običajno, da je postalo jasno: nahajamo se v izrednih razmerah. Z razstavo Na vroči strani Alp želimo poudariti, da podnebne spremembe niso oddaljen problem drugih regij sveta, ampak da so trendi v Sloveniji že danes zelo zaskrbljujoči in da je v prihodnosti ob nadaljevanju velikih izpustov toplogrednih plinov treba pričakovati vse hujše posledice.«
Tudi na lokaciji razstave – v prestolnici – zametke posledic globalnega segrevanja že jasno občutimo v obliki vse hujše poletne vročine, ekstremnih padavinskih dogodkov in obsežnega širjenja tigrastega komarja. Letno število vročih dni s temperaturo nad 30 °C se je v Ljubljani v zadnjih 40 letih povečalo z 10 na več kot 25. Posledice ekstremnih padavinskih dogodkov so bile dobro vidne 29. septembra 2021, ko je v Ljubljani v eni uri padlo rekordnih 94 mm dežja, tako da je mali potok Gradaščica, ki se prav pod lokacijo razstave izliva v Ljubljanico, postal hudourniška reka. Poplavljene so bile ceste, podhodi in številni objekti, nastala je ogromna gmotna škoda. Če bomo z velikimi izpusti toplogrednih plinov nadaljevali, se bodo takšne posledice podnebnih sprememb v prihodnosti nevarno stopnjevale.
Vendar pa namen razstave ni vzbujati strah, ampak opozoriti, da se s hitrimi in ambicioznimi ukrepi najbolj nevarnim posledicam podnebnih sprememb še vedno lahko izognemo. Zato razstava v zadnjem delu govori o ukrepih za blaženje podnebnih sprememb ter o vlogi države, lokalnih skupnosti in vsakega posameznika pri prehodu v podnebno nevtralno družbo.
****
Na razstavi, ki jo je Umanotera zasnovala v okviru projekta CARE4CLIMATE na podlagi ocene podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja Agencije Republike Slovenije za okolje, so prikazane fotografije šestih prepoznavnih slovenskih krajev – Ljubljane, Lipice, Pohorja, Ptuja, Mangarta in Pirana – danes in konec 21. stoletja, če se bo uresničil najbolj črni scenarij nadaljevanja velikih globalnih izpustov toplogrednih plinov. Razstava prikazuje tudi pričakovane vplive podnebnih sprememb na pridelavo hrane, oskrbo z vodo, zdravje in migracije.
Razstavo Na vroči strani Alp si lahko v virtualni obliki ogledate tukaj.
****
Dodatne informacije: Jonas Sonnenschein, 030 767 458, jonas@umanotera.org
Razstavo je pripravila Umanotera v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
