Trenutne krize, ki se med seboj prepletajo, poudarjajo nujnost poštenega in pravičnega partnerstva med EU in Afriko. Gradnja odpornih in miroljubnih držav in družb za zmanjšanje neenakosti in zagotavljanje enakih možnosti bi morala biti v središču prihodnjega partnerstva. Zagotovitev, da bodo vrh in njegovi rezultati obravnavali te izzive, je ključnega pomena za doseganje preobrazbenih rezultatov za vse.
Zato so organizacije civilne družbe iz Afrike in Evrope, ki zastopajo državljane in ljudi, pred šestim vrhom Afriške unije in Evropske unije, ki bo 17. in 18. februarja potekal v Bruslju, podpisale skupno izjavo, v kateri vlade in institucije pozivajo, naj odpravijo pomanjkanje vključenosti in preglednosti tega procesa.
Med podpisniki izjave smo tudi slovenske civilnodružbene organizacije FER, ADRA, Slovenska karitas, Društvo Humanitas, Slovenska filantropija, Ekvilib Inštitut, Zavod Krog in Platforma SLOGA.
Povzemamo ključna sporočila afriških in evropskih civilnih družb, vključena v skupno izjavo.
Pristop, osredotočen na ljudi
Vsaka odločitev, ki bo sprejeta na vrhu EU-AU, pa naj gre za energijo, gospodarstvo ali okolje, se bo nanašala na ljudi. Rezultati, politike, pogajanja, izjave in naložbeni paketi bodo vplivali na milijone ljudi. V središče vrha in prihodnjega partnerstva med EU in Afriko bi moral biti postavljen pristop, osredotočen na ljudi, ki lahko gradi odporne in miroljubne države in družbe, ki spoštujejo človekove pravice in planetarne meje.
Obe celini se trenutno soočata z več krizami, ki jih je pandemija še poslabšala, družbene in gospodarske posledice pa so obrnile številne dosežke na področju človekovega in trajnostnega razvoja. Obstoječim neenakostim v številnih medsebojno povezanih sektorjih se pridružujejo novi izzivi. Ti izzivi poudarjajo nujnost poštenega, pravičnega in zelenega partnerstva med EU in Afriko.
Ključnega pomena je, da je treba priznati in graditi na raznolikosti, znanju in spretnostih na afriški in evropski celini ter se pri tem osredotočiti na človekov razvoj in človekove pravice. Zato je pristop, osredotočen na ljudi, na vseh stopnjah procesa ključen za vzpostavitev sistema, ki bo na novo opredelil stoletja star odnos in se osredotočil na človekov razvoj.
Fascinantno je, kako se številni uradniki v EU, ko se z njimi pogovarjaš o pristopu, osredotočenem na ljudi, takoj odzovejo s tem, kaj počnejo na področju izobraževanja ali zdravstva. Zdi se torej, da obstaja precejšnja zmeda med človekovim razvojem in postavljanjem ljudi v središče politik, programiranja in ukrepov – ne glede na to, s čim se te politike itd. ukvarjajo.
Tanya Cox, direktorica CONCORD Europe
Sodelovanje civilne družbe
Kljub dveletni zamudi in rednim pozivom organizacij civilne družbe, naj sodelujejo v procesu načrtovanja vrha, je bila civilna družba v veliki meri izključena iz dejanskega vpliva na rezultate vrha. To je povzročilo razkorak med institucijami, ki organizirajo vrh, in ljudmi, na katere bodo vplivale odločitve, ki jih bodo sprejele.
Medtem ko je Evropska komisija poskušala sodelovati s predstavniki civilne družbe, čeprav prepozno, druge evropske institucije v svojih postopkih niso dovolj pregledne in odgovorne. Vsak poskus vključitve organizacij civilne družbe v vrh v tej pozni fazi, vključno s forumom organizacij civilne družbe, se zdi bolj kot “odkljukavanje” kot pa resničen poskus, da bi jih obravnavali kot partnerje. Če je EU zavezana vzpostavitvi sodelovalnega, enakopravnega in trajnostnega partnerstva, morajo biti vse njene institucije in službe odprte za prispevke lokalnih, nacionalnih in regionalnih akterjev.
Civilna družba v vsej svoji raznolikosti, tako v Afriki kot v Evropi, je sposobna na globalnem prizorišču ponuditi prave rešitve in strokovno znanje iz prakse, kar bo zagotovilo, da nihče ne bo zapostavljen. Sodelovanje med organizacijami civilne družbe ter institucijami AU in EU bo spodbujalo skupne prednostne naloge, ki lahko odpravijo strukturne in sistemske neenakosti med obema stranema.
Organizacije civilne družbe morajo biti vključene v dolgoročno oblikovanje, izvajanje in spremljanje rezultatov vrha s stalnimi povezavami v okviru institucij AU in EU.
Pravica do ustrezne hrane je v središču uresničevanja človekovih pravic za trajnostni razvoj. Zato je dolžnost vlad, da sodelujejo s civilno družbo, da bi bila ta pravica zaščitena in spoštovana pri oblikovanju in izvajanju programov in projektov za preoblikovanje kmetijskega sektorja.
Claire Quenum, sekretarka Afriške mreže za pravico do hrane
Neravnovesje moči in privilegiji
Partnerstvo med EU in AU oziroma Evropo in Afriko trpi zaradi številnih pomembnih strukturnih in sistematičnih neravnovesij. Čeprav EU trdi, da si prizadeva za “pravično in enakopravno” partnerstvo, je treba prehoditi še dolgo pot, začenši z načinom, kako EU oblikuje svoje politike ter načrte, prispevke in rezultate skupnih srečanj. Način priprave dnevnega reda za vrh EU-AU je odličen primer tega. To še poslabšuje boj za oblast v institucijah EU. Zaradi tega ni dovolj poudarka na ključnih sistemskih problemih afriških držav, saj EU izbira le tiste elemente prednostnih nalog Afriške unije – kot so določene v Agendi 2063 -, ki ji ustrezajo.
Strukturni problemi, ki so vzrok za neenakomeren odnos med Evropo in Afriko, vključujejo neuravnotežene trgovinske odnose in pomanjkanje pripravljenosti za napredek pri vprašanjih, kot so odpis dolga, neodvisnost pri preskrbi s hrano, zaseganje zemlje in virov ter neenakost pri cepivih in zdravilih.
Današnji politično-ekonomski modeli so se izkazali za neuspešne. Zaradi nepravičnih sistemov je moč skoncentrirana v rokah peščice na račun najrevnejših in najbolj marginaliziranih na svetu. Namen partnerstev med severom in jugom, vključno s partnerstvom med Afriko in EU, mora biti odpravljanje teh notranjih nepravičnosti in neravnovesij v svetovnem sistemu.
Alemayehu Tedla, vodja odgovornega upravljanja, Oxfam Africa