Razprave o neenaki dinamiki moči v mednarodnem sistemu pomoči so pridobile prepoznavnost in lokalni aktivisti postajajo vse glasnejši pri opozarjanju, da nekatere organizacije ter razmerja pretežno na t. i. globalnem severu še vedno ohranjajo prevlado nad močjo in viri. Kljub zavezam za odpravo neenakosti v sistemu, ki so bile zlasti napovedane na Svetovnem humanitarnem vrhu v Istanbulu leta 2016, je bil na številnih ključnih področjih dosežen le majhen napredek, kar velja tudi za financiranje lokalnih organizacij in načine, da so odločanje, moč ter nadzor še vedno v rokah razmeroma majhnega števila donatorjev in mednarodnih nevladnih organizacij (NVO).
Po protestih Black Lives Matter, ki so se poleti 2020 razvili v globalno gibanje, so se bili zaposleni v humanitarnem sektorju prisiljeni soočiti z resničnostjo, da je njihovo delo prežeto s strukturnim rasizmom, o čemer se je do nedavnega komaj govorilo ali priznavalo. Dekolonizacija razvoja, humanitarne pomoči in gradnje miru – gibanje za naslavljanje ter odpravo rasističnih in diskriminatornih struktur ter norm, ki so skrite v sistemu pomoči – se pojavlja kot nujna, vitalna in tudi prepozna razprava, ki daje večjo težo obstoječim pozivom za preoblikovanje sistema.
Če se oblikovalci politik, donatorji, strokovnjaki, akademiki in aktivisti ne bodo začeli ukvarjati s strukturnim rasizmom ter s tem, kaj pomeni dekolonizirati pomoč, se sistem morda nikoli ne bo mogel preoblikovati na način, da bo dejansko preusmeril moč in vire k lokalnim akterjem.
Ugotovitve posvetovanja Peace Direct
Novembra 2020 je Peace Direct v sodelovanju z Adesom, Alliance for Peacebuilding in Women of Color Advancing Peace and Security organiziral tridnevno spletno posvetovanje, na katerem so razpravljali o vprašanju strukturnega rasizma ter kako »dekolonizirati pomoč«. V posvetovanju je sodelovalo več kot 150 predstavnikov sektorjev za razvoj, humanitarno pomoč in vzpostavljanje miru. Ugotovitve posvetovanja vključujejo naslednje:
👉 Številne prakse in odnosi v sistemu pomoči zrcalijo ter izhajajo iz kolonialne dobe, česar večina organizacij in donatorjev na t. i. globalnem severu še vedno noče priznati. Nekatere sodobne prakse in norme krepijo kolonialno dinamiko ter prepričanja, kot je ideologija »belega rešitelja«, ki je opazna pri zbiranju sredstev in komunikacijskih podobah, ki jih uporabljajo mednarodne NVO, v organizacijskih strukturah mednarodnih NVO na t. i. globalnem jugu in v stališčih nekaterih belcev – mednarodnih humanitarnih delavcev, ki delajo na t. i. globalnem jugu.
👉 Tokovi pomoči med nekdanjimi kolonialnimi silami in nekdanjimi koloniziranimi regijami pogosto odražajo njihove pretekle kolonialne odnose, pri čemer je moč odločanja koncentrirana na t. i. globalnem severu.
👉 Strukturni rasizem je tako globoko vpet v vsakdanjo kulturo in delovno prakso sektorja, da je vplival na način, kakšen odnos ima lokalno osebje do lastnih skupnosti ter kako sodeluje z mednarodnimi NVO.
👉 Določeno besedišče, ki se uporablja v sistemu pomoči, krepi diskriminatorno in rasistično dojemanje nebelskega prebivalstva. Izraz »krepitev zmogljivosti« je bil naveden kot primer, ki nakazuje, da lokalne skupnosti in organizacije ne posedujejo veščin, drugi izrazi, kot je »terenski strokovnjak«, pa ohranjajo podobo t. i. globalnega juga kot »neciviliziranega«.
👉 Številni izvajalci sektorja za pomoč z globalnega sektorja dojemajo sebe (in širše sektor), kot da delujejo nevtralno, kar ni le fikcija, ampak tudi krepi miselnost »belega rešitelja« in »belega pogleda«, ki ima svoje korenine v kolonializmu.
👉 Strukturni rasizem koristi organizacijam s t. i. globalnega severa in tudi tistim s t. i. globalnega juga, ki znajo »igrati« v sistemu. Najpogostejši primer, naveden v posvetovanju, so bile možnosti financiranja programov in raziskav, ki koristijo sorazmerno majhnemu številu »običajnih osumljencev«, tj. mednarodnim NVO, ki že imajo vzpostavljene odnose z donatorji.
👉 Eden najočitnejših izrazov strukturnega rasizma v tem sektorju je vzporedni sistem zaposlovanja osebja na t. i. globalnem jugu, ne le z vidika plač in ugodnosti, ki se jih ponuja zaposlenim na t. i. globalnem jugu v primerjavi s kolegi iz t. i. globalnega severa, temveč tudi z vidika, kako so veščine in izkušnje razvrednotene pri zaposlenih z t. i. globalnega juga.
👉 Oblikovanje programov in raziskav temelji na zahodnih vrednotah ter sistemih znanja, kar pomeni, da številni programi nenamerno ustvarijo standard, zasnovan na Zahodu, ki ga morajo izpolnjevati skupnosti na t. i. globalnem jugu. Lokalno znanje je praviloma razvrednoteno.
👉 Izzivi, s katerimi se srečujejo nebelski izvajalci pomoči, se še povečajo, če pripadajo drugim marginaliziranim skupinam, vključno z ženskami, skupnostjo LGBTQ*, skupnostjo oseb z invalidnostmi, neanglofonsko skupnostjo itd. Prizadevanja za premostitev globalno-lokalnega razkoraka se pogosto osredotočajo na posamezno identitetno skupino in ne uspejo zagotoviti presečnega pristopa.
Priporočila za donatorje, mednarodne NVO, posameznike in oblikovalce politik:
- Prepoznajte obstoj strukturnega rasizma in kolektivne odgovornosti za reševanje problema.
- Spodbujajte pogovore s prejemniki sredstev in skupnostmi o dinamiki moči, ki vpliva na odnose med donatorjem ter prejemnikom ali med mednarodno NVO in lokalnim partnerjem.
- Ustvarite prostor za spremembe, zlasti za tiste z marginaliziranimi identitetami, in pričakujte ter spodbujajte te skupine, da prevprašujejo trenutni sistem in odnose moči, ki ga podpirajo.
- Bodite pozorni na svoje besedišče. Prenehajte z uporabo zastarelega besedišča, kot je beseda »upravičenci«, in vključite skupnosti v izbiro novih načinov opisovanja izrazov, ki niso več primerni.
- Spodbujajte notranjo organizacijsko kulturo odprtosti za kritiko in zagotovite, da ta upošteva spol, starost ter druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na pripravljenost nekoga na kritiko.
- Pogumno financirajte in radodarno zaupajte.
- Zaposlujte drugače in zlasti ponovno ocenite potrebo po zaposlovanju izseljenega osebja za katero koli delovno mesto v tujini.
- Zavežite se zaposlovanju bolj raznolikega osebja v pisarnah na t. i. globalnem severu.
- Vlagajte v domače znanje in cenite lokalno znanje.