Greenpeace obvešča, da je analiza pokazala, da so vzorci vode, ki so jih med njihovo zadnjo odpravo odvzeli na Antarktiki, vsebovali mikroplastiko, vzorci snega pa kemikalije. To kaže, da je z mikroplastiko in nevarnimi kemikalijami onesnažena celo »zadnja svetovna divjina«. Čeprav to ni prvič, da je bila na Antarktiki odkrita mikroplastika, Greenpeaceovo poročilo potrjuje znaten in merljiv obseg onesnaženja na tem območju.
Plastika se danes nahaja že v vseh kotičkih naših oceanov, od severnega do južnega pola, in celo na najglobljih točkah oceana. Do sedaj je veljalo, da oceanski tokovi okoli Antarktike delujejo kot nekakšen varovalni pas, ki to območje varuje pred plastiko, ki onesnažuje preostale svetovne oceane. Čeprav je mogoče, da je del mikroplastike, ki so jo našli, prišel iz lokalnih virov (npr. iz kopenskega področja ali iz ladijskega prometa), nekatere študije zdaj kažejo, da bi lahko mikroplastika prišla od veliko dlje.
Kemikalije, ki so jih odkrili v vzorcih snega, prav tako kažejo, kako vseprisoten je lahko vpliv človeštva. Te kemikalije se na široko uporabljajo v številnih industrijskih procesih in potrošniških izdelkih, povezane pa so z reproduktivnimi in razvojnimi motnjami pri živalih. Med pridobljenimi vzorci snega je bil tudi sveže zapadli sneg, kar kaže na to, da so lahko kemikalije v sneg prišle tudi iz ozračja.
Države sveta, med njimi tudi Slovenija, so se zavezale, da bodo najkasneje do leta 2030 izpolnile cilj – ohranjati in trajnostno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj. Ukrepe na področju življenja v vodi so države opredelile v Agendi 2030 za trajnostni razvoj, in sicer v 14 cilju – ohranjati in trajnostno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj.