Pohabljanje ženskih spolovil je huda kršitev človekovih pravic in nasilno dejanje nad ženskami in deklicami. Pohabljanje ženskih spolovil ni nikakršna kulturna praksa ali del tradicije, temveč kaznivo dejanje, ki pomeni kršitev človekovih pravic. Številni posamezniki in skupnosti to prakso opuščajo. Spremembe so mogoče in se že dogajajo. Preprečevanje nasilja na podlagi spola in zaščita preživelih sta v središču politike enakosti spolov Evropske unije. Mednarodni dan nične tolerance do pohabljanja ženskih spolnih organov obeležujemo 6. februarja.

Starodavni običaj, ki ga izvajajo v najmanj 27 afriških državah (vasica Cambadju v regiji Bafatá v Gvineji Bissau je prva v tej državi opustila prakso obrezovanja žensk in deklic) ter tudi po nekaterih predelih Azije in Srednjega Vzhoda, po navadi izvedejo lokalne obrezovalke, največkrat z nesteriliziranimi noži ali rezili. Veliko deklic po posegu izkrvavi ali pa umrejo zaradi infekcij. Če poseg preživijo, jih čaka življenje, polno bolečin tako pri uriniranju kot pri menstruaciji, precej velika je tudi verjetnost zapletov pri porodu. Gre za nepopravljive poškodbe telesa, ki povzročajo neznosne bolečine in so v močni povezavi z ekstremnimi čustvenimi travmami.

Pohabljanje ženskih spolovil (FGM) po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije pomeni vse postopke, ki vključujejo delno ali popolno odstranitev zunanjih ženskih spolovil ali druge poškodbe ženskih spolovil iz nemedicinskih razlogov. Pohabljanje ženskih spolovil je svetovno vprašanje, ki se pojavlja tudi v Evropi. Pohabljanje ženskih spolovil je oblika zlorabe otrok in nasilja nad ženskami in deklicami ter ima hude kratko- in dolgoročne fizične in psihološke posledice.

Ocenjuje se, da je tovrstno pohabljenje doživelo več kot 200 milijonov žensk in deklic po vsem svetu. V Evropi se vsaj 600.000 žensk in deklic spoprijema s posledicami pohabljenja ženskih spolovil, kar pogosto resno vpliva na njihovo zdravje in dobro počutje ali celo ogroža njihova življenja. Ocenjuje se, da že samo v 13 evropskih državah pohabljenje grozi 180 000 deklicam. COVID-19 je otežil izvajanje programov za preprečevanje te grozovite prakse in napredek pri njenem omejevanju je zato resno ogrožen.

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednik Komisije Josep Borrell Fontelles, podpredsednica za vrednote in preglednost Věra Jourová, podpredsednica za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica, komisarka za enakost Helena Dalli ter komisarka za mednarodna partnerstva Jutta Urpilainen so v skupni izjavi ponovno potrdili odločno zavezanost Evropske unije k izkoreninjenju pohabljanja ženskih spolovil po vsem svetu.

V skladu z Akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024, strategijo EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025 ter akcijskim načrtom EU za enakost spolov III  je EU okrepila ukrepe za odpravo pohabljanja ženskih spolovil v Evropi in po svetu. Da bi pohabljanje ženskih spolovil izkoreninili, EU podpira preživele, prizadete družine in skupnosti, strokovnjake in oblikovalce politik ter sodeluje z njimi.

Konvencija OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989, katere pogodbenice so vse države članice EU, prav tako obsoja pohabljanje ženskih spolovil kot obliko nasilja nad deklicami.

V petem cilju Agende 2030 za trajnostni razvoj, kjer so zapisani ukrepi za dosego enakosti spolov, so se države zavezale, da bodo do leta 2030 izkoreninile vse sporne običaje, kot so otroške, zgodnje in prisilne poroke ter obrezovanje deklic.

Podatke in več informacij dobite na:

Za več informacij o pohabljanju ženskih spolovil in ukrepih Evropske unije za odpravo te prakse glej vprašanja in odgovore.

Raziskava Evropskega inštituta za enakost spolov o razširjenosti pohabljanja ženskih spolovil v Evropski uniji in študija o razširjenosti pohabljanja ženskih spolovil v Belgiji, Grčiji, Franciji in Italiji ter na Cipru in Malti

Študija o pohabljanju ženskih spolovil: čeprav je ogroženih več deklic, podpora skupnosti v zvezi s tem upada

Pripravila: PV
Foto: Canva