Evropska mreža za dolg in razvoj (Eurodad) in Globalno zavezništvo za davčno pravičnost (GATJ) sta objavila predlog civilne družbe za Konvencijo Združenih narodov o davkih.
Poziv k oblikovanju Konvencije ZN o davkih je prvič postavila Afriška skupina pri Združenih narodih leta 2019. Naslednje leto je bil vključen v „Meni možnosti“, ki je bil izdelan kot del procesa ZN, da bi preučili, kako se mednarodna skupnost lahko odzove na krizo Covid-19.
Današnji predlog je odgovor na te pozive in številne druge močne pomisleke, ki so bili izraženi v zvezi z obstoječim mednarodnim davčnim sistemom. Vključuje tudi več idej za reforme, ki so jih predložile vlade, organizacije civilne družbe, mednarodni strokovnjaki in več odborov ZN na ravni visokih uradnikov, vključno z Odborom za mednarodno finančno odgovornost, transparentnost in integriteto za doseganje Agende 2030 na ravni visokih uradnikov (FACTI Panel).
»Države po vsem svetu vsako leto izgubijo na stotine milijard dolarjev zaradi obsežnega mednarodnega izmikanja davkom. V središču tega problema so neenakomerna, arhaična, neskladna in zelo zapletena globalna davčna pravila in standardi. Hkrati so obstoječa pravila močno pristranska v korist najbogatejših držav, kar odraža dejstvo, da so bila zapisana na forumih, kjer države v razvoju niso mogle enakopravno sodelovati,« je dejal Dereje Alemayehu, izvršni koordinator Globalnega zavezništva za davčno pravičnost.
Avtorica predloga in koordinatorka za davke pri mreži Eurodad Tove Maria Ryding je dejala: »Danes objavljamo predlog Konvencije ZN o davkih, ki bi prvič ustvarila resnično globalni okvir, v katerem lahko vse države sodelujejo enakopravno. Poleg tega povezuje mednarodno upravljanje z davki z drugimi ključnimi globalnimi zavezami in obveznostmi, vključno s človekovimi pravicami, enakostjo, varstvom okolja in cilji trajnostnega razvoja. Združeni narodi so forum, ki vodi pri teh vprašanjih, hkrati pa je edino resnično univerzalno telo, ki obstaja. Zaradi tega so ZN očitno mesto za sidranje resnično globalne konvencije o davkih.
»Skrajni čas je, da začnemo razpravo o tem, kako lahko zgradimo pravičen in učinkovit globalni okvir za reševanje težav in krivic v svetovnem davčnem sistemu, nenazadnje v luči krize, ki jo je sprožila pandemija Covid-19. Ponavljajoča prizadevanja za ustavitev mednarodnega izmikanja davkom so imela za posledico le površinske »obliž« rešitve; dodajanje novih kompleksnosti že kompleksnemu sistemu; in pravila, ki so še naprej pristranska v korist bogatih. Upamo, da bo predlog, ki ga predstavljamo danes, pomagal sprožiti razpravo o temeljnih reformah, ki jih resnično potrebujemo.«
Maruša Babnik, sodelavka za mreženje in vodenje projektov Ekvilib Inštituta, dodaja: »Zahvaljujemo se avtorici predloga Konvencije ZN o davkih za sprejet izziv. Menimo, da gre za zelo praktičen naslednji korak v večletnih pozivih civilne družbe in nekaterih vlad za ustanovitev resnično globalnega foruma, kjer bi vse države lahko sodelovale enakopravno. Zdaj se lahko začne razprava o mednarodnem davčnem sistemu za ljudi, naravo in boljši jutri za vse, ne zgolj izbrane.«
Predlog je oblikovan kot dokument za razpravo, katerega namen je spodbuditi nadaljnje pogovore o tem, kako bi lahko izgledala takšna konvencija.
Predlagana Konvencija o davkih bi:
- Ustvarila vključujoč globalni davčni organ. Konvencija bi v obliki Konference pogodbenic ustvarila globalno strukturo davčnega upravljanja, v kateri bi lahko vse države sodelovale enakopravno. To je za razliko od današnje situacije, ko se odločitve o svetovnih davčnih pravilih sprejemajo v različnih vrstah organov, kjer zlasti t.i. države v razvoju niso sposobne enakopravno sodelovati.
- Okrepila svetovni boj proti nezakonitim finančnim tokovom, vključno z izogibanjem davkom in utajo. Konvencija bi se proti nezakonitim finančnim tokovom borila s povečanjem transparentnosti in sodelovanja med vladami ter z ustvarjanjem bolj skladnih in manj zapletenih svetovnih davčnih pravil in standardov.
- Spodbujala pravičnost do t.i. držav v razvoju. Predlagana konvencija želi nadomestiti obstoječe davčne standarde in pravila, ki so pristranska v korist bogatejših in večjih držav. Namesto tega je cilj predloga uvesti sistem, ki v celoti vključuje interese, skrbi in potrebe t.i. držav v razvoju.
- Ustvarila močne povezave z razvojem, človekovimi pravicami, enakostjo in varstvom okolja. Cilj konvencije je spodbujati progresivne davčne sisteme in povezati globalno davčno upravljanje ter druge vladne zaveze in obveznosti, vključno s tistimi, ki se nanašajo na človekove pravice, cilje trajnostnega razvoja ZN, enakost in varstvo okolja.
- Ustvarila globalno skladnost in zmanjšala kompleksnost. Konvencija je zasnovana tako, da postopoma nadomesti neskladno in zelo zapleteno mrežo dvostranskih in večstranskih davčnih pogodb in sporazumov, ki sestavljajo sedanji svetovni davčni sistem. Cilj bi bil uvesti enoten skladen splošni globalni okvir in s tem povečati učinkovitost globalnega davčnega sistema in odstraniti priložnosti za mednarodno izmikanje davkom.
- Zamenjala neuspešen sistem transfernih cen. Konvencija bi dala mandat za proces zamenjave obstoječih pravil o transfernih cenah z novim sistemom, po katerem bi obdavčitev multinacionalnih družb temeljila na svojih globalnih konsolidiranih dobičkih, pri čemer bi se davčne pravice razdelile med vlade na podlagi dogovorjene formule v sistemu, ki bi bil dopolnjen z minimalno efektivno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb.
- Povečala odgovornost vlade in sodelovanje javnosti. Konvencija bi zagotovila, da je mednarodno odločanje o davkih pregledno, participativno in omogoča državljanom, da od svojih vlad zahtevajo odgovornost. To je za razliko od današnje situacije, ko so medvladna davčna pogajanja pogosto zelo skrivnostna in možnosti za sodelovanje javnosti zelo omejene.
- Zagotovila visok standard preglednosti, hkrati pa vključevala interese, pomisleke in potrebe t.i. držav v razvoju. Konvencija vključuje »ABC davčne transparentnosti«, in sicer samodejno izmenjavo informacij, preglednost dejanskega lastništva in javno poročanje po državah. Medtem ko številni takšni sistemi v nekaterih oblikah že obstajajo danes, bi Konvencija zagotovila enoten skladen globalni sistem, zasnovan tako, da bi deloval za vse države, vključno s t.i. državami v razvoju.
- Uvedla okvir s postopnim pristopom k podrobnejšim medvladnim sporazumom. Konvencija bi bila okvirna konvencija, ki bi uvedla osnovne strukture, zaveze in sporazume, nato pa bi omogočila, da se sčasoma razvijejo podrobnejši elementi.
- Ne silila držav, da sprejmejo sporne mehanizme za reševanje sporov. Konvencija od držav ne bi zahtevala, da se zavežejo spornim mehanizmom, kot je zavezujoča arbitraža. Namesto tega bi se Konvencija močno osredotočila na preprečevanje sporov, kar bi zmanjšalo potrebo po reševanju sporov. O novih mehanizmih za reševanje sporov bi se lahko sčasoma pogajali tudi v okviru konvencije z vključujočimi in preglednimi postopki odločanja, predvidenimi v konvenciji.