Delavnica je identificirala veliko izzivov in priložnosti za okrepljeno sodelovanje različnih akterjev na lokalni ravni na podlagi načela “ničesar o njih brez njih”. Govorili smo o vlogi jezika, kako pomembno je identificirati “vstopne točke” v zaprte sisteme beguncev/tujcev/priseljencev, potrebni odprtosti večinskega prebivalstva, o učenju slovenščine. Ugotavljali smo pomanjkljivosti obstoječega modela integracije, ki temelji na izkušnjah z bosanskimi begunci iz leta 1992. Potrebujemo kulturo zaupanja in medsebojnega spoštovanja, ki temelji na priznavanju, slišanosti, razumevanju. Identificirali smo še dolg niz dejavnikov uspeha in zaključili z bolj akcijskim razmišljanjem, kaj bi lahko na ravni lokalne skupnosti naredili – vzpostavili lokalnega koordinatorja, ustanovili posvetovalno telo, oblikovali model tutorstva/mentorstva in še kaj.
Delavnica je bila poleg dobrih rezultatov in velikega zadovoljstva udeležencev pomembna tudi zaradi dejstva, da načini in oblike dela niso nevtralni do rezultatov. S profesionalnim facilitiranjem (pri nas se je uveljavil naziv moderiranje, gre pa za metodo vodenja skupinskega dela) smo uspeli zagotoviti odprt prostor, omogočili vsem udeležencem, da so lahko dodali svoj pogled in vidik ter se na podlagi premišljenega scenarija na koncu delavnice soočili že skorajda z akcijskim načrtom za okrepljeno delovanje na področju lokalne skupnosti. Ostaja še, kako ustvariti podporno okolje na nacionalni ravni. Vse s ciljem, da (p)ostanemo odprta družba.
Naslednji delavnica bo v Celju (16. 6.).