V koordinaciji mreže Eurodad so objavili že 5. letno poročilo o vlogi Evrope pri podpiranju nepravičnega globalnega davčnega sistema. Medtem ko ob vsakem davčnem škandalu poslušamo obljube voditeljev o korenitih spremembah zakonodaje, ki bodo onemogočile skrivanje dobičkov in izmikanje davkom, s čimer se zmanjšujejo sredstva za javne storitve in globalne razvojne zaveze ne le v Evropi pač pa predvsem v državah v razvoju, pa poročilo razkriva nekoliko drugačno podobo. Glede na nove ugotovitve, ki so bile objavljene danes, evropske vlade vodijo tekmo proti dnu, v kateri bo povprečna globalna stopnja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb enak nič do leta 2052. Podrobna analiza 17 držav članic EU in Norveške razkriva, da je 12 vlad bodisi znižalo njihovo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, ali pa to načrtuje v bližnji prihodnosti.
Tove Maria Ryding, koordinatorka davčnega področja v mreži Eurodad, pravi o ugotovitvah poročila:
»Vlade so se zavezale, da bodo pripravile multinacionalke do tega, plačajo davke, a namesto tega nižajo davčno stopnjo davka na dohodek pravnih oseb v dragi in uničujoči tekmi prosti dnu. V pregledu EU in Norveške, smo našli 12 vlad, ki so pred kratkim znižale davčno stopnjo za podjetja, ali pa načrtujejo to v bližnji prihodnosti. Vlade naj bi ustavile izogibanje davkom s strani podjetij – ne pa ukinile davek za podjetja.
»Po drugi strani je Slovenija v preteklem letu zvišala davčno stopnjo iz 17 na 19%, a ne smemo pozabiti, da le-ta še vedno relativno nizka v primerjavi z mnogimi drugimi državami članicami EU. Pričakovana efektivna davčna stopnja je zgolj okoli 13%, zato Slovenija še vedno sodeluje v tekmi,« dodaja Maruša Babnik, zunanja strokovna sodelavka za področje davčne pravičnosti na Ekvilib Inštitutu.
Ker so velika podjetja primorana plačati manj davka od dohodka pravnih oseb, morajo potrošniki, da bi zapolnili nastalo vrzel, plačati več. Kot poudarja današnje poročilo, to nesorazmerno prizadene najrevnejše in prej predstavlja tveganje za povečanje neenakosti, kot pa povod za njeno zmanjšanje.
Poročilo Davčne igre: tekma proti dnu – Vloga Evrope pri podpiranju nepravičnega globalnega davčnega sistema 2017 – prav tako razkriva, da:
- ima polovica analiziranih držav škodljive davčne prakse, ki bi jih lahko multinacionalna podjetja uporabila za izogibanje davkom. Nadalje,
- raziskava prikazuje, da ima od 18 analiziranih držav 12 držav ‘zelo problematične’ davčne sporazume, ki lahko spodkopavajo pobiranje davkov v državah v razvoju.
- transparentnost prihaja, a gre za težko bitko. Tretjina analiziranih držav bije boj proti tajnim slamnatim podjetjem z uvedbo javnih poslovnih registrov, ki prikazujejo resnične – t.j. dejanske – lastnike. Med njimi je tudi Slovenija, ki bo januarja za javnost odprla register dejanskih lastnikov podjetij in skladov, ki delujejo v državi. Vendar, skrivanje lastništva podjetij še vedno omogoča 12 od analiziranih držav, prav tako Združeno kraljestvo še vedno omogoča ustanavljanje anonimnih skladov (trusts).
- Večina držav – deset od vseh analiziranih držav – je zadržanih ali odkrito nasprotuje ideji, da bi državljanom omogočili vpogled v to, kje delujejo multinacionalne družbe, in koliko plačajo v davkih, medtem ko
- 13 od 18 držav, vključno s Slovenijo odkrito nasprotuje ideji o pričetku medvladnih pogajanj za zaustavitev davčnih oaz v okviru Združenih narodov.