Novi multilateralizem za svet po covidu: Kakšna je vloga partnerstva med EU in Afriko

Multilateralizem je že nekaj časa v težavah, zlasti na svetovni ravni. Kljub temu so Evropska unija (EU) in njene države članice še vedno med njenimi najodločnejšimi zagovorniki. V svojih sklepih Sveta junija 2019 so voditelji EU začrtali obrise skupne evropske vizije za ohranitev, razširitev in reformo multilateralnega sistema. V vedno bolj zapletenih geopolitičnih okoliščinah so bili ti cilji nadalje razviti v februarskem sporočilu EU o multilateralizmu.ETTG (European Think Tanks Group) je objavilo poročilo Novi multilateralizem za svet po covidu: Kakšna je vloga partnerstva med EU in Afriko?

Ključna sporočila poročila:

  • Evropski voditelji so ponovno potrdili podporo multilateralizmu in izrazili upanje po njegovem nadaljnjem razvoju. Za krepitev multilateralizma so potrebni partnerji. Afriška unija (AU) s 55 državami članicami bi lahko bila pomemben partner, vendar tega ni mogoče imeti za samoumevno.
  • Da bi vzpostavili smiselno sodelovanje z afriškimi akterji in si skupaj prizadevali za konstruktiven multilateralizem, se morajo EU in njene članice strinjati, da imajo afriške države svoje poglede na spremembe v svetovnem redu. Za večjo legitimnost multiletaralnega sistema mora EU preseči zgolj zaščito statusa quo, svoje stališče zagovornice človekovih pravic in drugih univerzalnih norm in vrednot pa združiti s podporo reformam in prizadevanjem za krepitev pomembne afriške udeležbe na večstranskih forumih.
  • EU mora podpreti reformo Varnostnega sveta OZN, da bo Afrika dobila ustrezno zastopanost. Medtem bi morala EU sprejeti nadaljnje ukrepe za vsebinsko sodelovanje. To vključuje izboljšanje notranje koordinacije; povečanje dosega do A3 (t.j. treh afriških držav, ki so nestalne članice VS) in AU ; in sodelovanje z A3 na začetku priprave resolucij, ki vplivajo na Afriko.
  • EU bi morala leta 2021 kar najbolje izkoristiti italijansko predsedstvo skupine G20, da bi olajšala sodelovanje afriških akterjev na tem forumu, ki se vse bolj zavzema za vrsto občutljivih vprašanj afriških držav, kot je razbremenitev dolga. Skupina G20 bi si morala prizadevati za doseganje soglasja o vključujoči agendi za oživitev gospodarstva in pospeševanje strukturnega sodelovanja v finančnem in zdravstvenem sektorju.
  • Covid-19 je pokazal pomen zdravja kot nujnega področja večstranskega sodelovanja. EU bi si morala prizadevati za tesno sodelovanje z afriškimi akterji za reformo in izboljšanje večstranskih struktur na področju zdravja, za učinkovit odziv na trenutno krizo in za prihodnjo pripravljenost. To bi moralo vključevati podporo afriškim državam pri razvoju lokalnih zmogljivosti za proizvodnjo bioloških proizvodov, sodelovanje pri reformi in krepitvi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ter v celoti izvajati pristop One Health, Eno zdravje.
  • EU bi morala v sodelovanju z afriškimi državami oblikovati skupno in vzajemno koristno vizijo in stališče za mednarodna podnebna in okoljska pogajanja, predvidena za letos. To še posebej zadeva odločitve o okviru biotske raznovrstnosti po letu 2020 in ciljih ter standardih poročanja o podnebnih financah po letu 2025. Ključne teme vključujejo vlogo rešitev, ki temeljijo na naravi, pri reševanju in vključevanju številnih okoljskih vprašanj ter zagotavljanju več sredstev za prilagajanje podnebju.

POROČILO V CELOTI