Mednarodne humanitarne organizacije, ki delujejo v Afganistanu, skušajo razumeti nove razmere in se jim prilagoditi. Čeprav imajo mandat nadaljevati nujno pomoč, je nejasno, ali jo bodo lahko tudi izvajale. To je stvar dogovora s talibani, zlasti pa je odvisno, ali bo njihovo lokalno, afganistansko osebje smelo delati oziroma ali bo to za njih varno.
Kot poroča the New Humanitarian, pretekli izkušnje s talibani ne navdajajo z optimizmom: v preteklosti so talibani prepovedali žensko osebje, določali so prejemnike pomoči in za dostop do njih zahtevale plačilo »davka«.
Sprememba režima v Kabulu se je zgodila v času večkratnih kriznih razmer v Afganistanu, od množičnega notranjega preseljevanje – vključno z množičnim vračanjem Afganistancev iz Irana – do hude suše in tretjega vala covida-19. Z vojaško ofenzivo talibanov so se potrebe čez noč močno povečale: na deset tisoče ljudi je zbežalo z doma, mnogi so se zatekli v Kabul. Poleg tega vlada strah, da bodo talibani tako kot med svojo prvo vladavino preganjali ženske, manjšine in druge.
Razvojnim projektom kaže slabo
Mednarodne humanitarne organizacije je, tako kot celotno mednarodno skupnost, presenetila hitrost, s katero so talibani prevzeli nadzor nad državo. Še julijska varnostna ocena, na katero so se zanašale humanitarne organizacije, je napovedovala pat pozicijo in predvidela, da talibani ne bodo mogli zavzeti glavnih mest provinc oziroma obdržati nadzora nad njimi. Še ko so zavzeli prva redko naseljena podeželska okrožja, tega niso jemali kot svarila, da se bo situacija hitro spremenila. To se spoznali šele, ko so talibani zavzeli Herat in Kandahar. Šele takrat so mednarodne humanitarne organizacije začele načrtovati umik neafganistanskega osebja.
Ves čas konflikta je sporočilo Združenih narodov in humanitarnih organizacij Afganistancem bilo, da bodo ostale in še naprej nudile pomoč. Toda večina jih je ustavila pomoč in s svojim delom bodo nadaljevale šele, ko bo to varno. A poslej bo prioriteta nujna pomoč, medtem ko je usoda razvojnih projektov negotova.
Unicef je najavil, da bo ponovno začel delovati v nekaj dneh, Médecins Sans Frontières in Emergency, italijanska NVO, sta izjavili, da v nekaterih predelih države svojega dela niso ustavili. Tudi WFP, Svetovni program za hrano, deluje na celotnem ozemlju države. Mnoge humanitarne organizacije so še pred prihodom talibanov na oblast redno delovale na spornih območjih ali na območjih pod nadzorom talibanov. Njihovo delo in varnost njihovega osebja so bila odvisna od pogosto občutljivih pogajanj s predstavniki talibanov, ki so bili zadolženi za zvezo z njimi.
Negotova usoda afganistanskih humanitarnih delavcev
Medtem ko v Kabulu mednarodne humanitarne organizacije še čakajo, da začnejo pogajanja s talibani, so po poročanju humanitarnih delavcev, uradniki talibanov že stopili v stik z njimi in se zanimajo za nadaljevanje pomoči. Na splošno med NVO velja prepričanje, da talibane zanima nadaljevanje nekaterih vrst pomoči. Toda to se razlikuje od lokacije in od intenzivnosti bojev v zadnjih mesecih. V nekaterih primerih, kjer lokalni talibani poznajo humanitarne delavce, so že prosili za nadaljevanje njihove pomoči, drugod so borci zasedli šola ali prostore NVO, zlasti tam, kjer so bili boji z vladnimi silami hudi.
Nejasno je, ali bodo talibani omejili delo žensk v humanitarnih organizacijah. Zlasti pa je pod hudim pritiskom afganistansko osebje v humanitarnih organizacijah. Mnogi Afganistanci so poskusili zapustiti deželo in med njimi so bili tudi humanitarni delavci. Eden od delavcev humanitarne organizacije, ki deluje v severnem Afganistanu, je povedal, da je njihovega polovica osebja v dveh provincah zbežala v bližnje mesto, ko so talibani prevzelo nadzor. Mnogi so zaprosili za dokumente in pomoč pri preselitvi, ki je namenjena Afganistancem, ki so delali za ameriško vlado ali medije in NVO s sedežem v ZDA. Toda njihove možnosti za odhod so majhne.
Predstavniki mednarodnih humanitarnih organizacij menijo, da lahko zagotovijo, da afganistansko humanitarno osebje ne bodo napadali zato, ker delajo za nevladno organizacijo. Toda afganistanski humanitarni delavci so bojijo talibanov še zaradi vrste drugih razlogov.
Humanitarne organizacije zagotavljajo, da se trudijo zaščititi osebje, ki je ostalo. Ena izmed njih je svojim afganistanskim delavcem vnaprej izplačala mesečno plačo. Druge poudarjajo, da osebje lahko odkloni naloge, če se ne čutijo varne.
Vseeno, razmere so skrajno negotove. Prihajajo poročila o represalijah in eksekucijah na območjih, ki so jih zavzeli talibani, in o drastičnih omejitvah pravic žensk.