Na svetu je več kot 80 milijonov beguncev. Do sredine februarja je bilo med njimi zabeleženih 50 tisoč primerov covida-19 in približno 450 smrti. Napovedi bistveno višjega deleža smrti se (še) ni uresničila. Toda posledice pandemije – zaprtje meja, gospodarska kriza, vse večja ksenofobija in izraba virusa za izgovor za omejitev dostopa do azila – so bile za begunce hude.
Kako je pandemija vplivala na položaj beguncev, iskalcev azila in svetovne migracije? Leto dni po razglasitvi pandemije je razmere analiziral New Humanitarian. Revščina in neenakost ubijata ljudi, ne virus, poudarja Heaven Crawley, profesorica mednarodnih migracij na britanski univerzi Coventry.
Že prej marginalizirani begunci in priseljene skupnosti so bili potisnjeni v še večjo revščino ženske in dekleta so vse bolj izpostavljene spolnemu nasilju in večji spolni neenakosti, dostop do šolanja je še zmanjšan in ljudje so pod vse večjim pritiskom, da se vrnejo v nevarne ali negotove razmere v državah, kot sta Sirija in Venezuela, poroča UNHCR.
Zaprtje meja in omejitve gibanja znotraj držav so dramatično zmanjšale mobilnost teh populacij. V državah EU se je število prošenj za azil v letu 2020 zmanjšalo za 31 odstotkov, migracije z Roga Afrike na Arabski polotok – najbolj živahni pomorski migracijski poti pred pandemijo – pa za 73 odstotkov.
Povezava na celoten članek v New Humanitarian