Po decembrskem zaključnem spletnem dogodku projekta Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji, je Mirovni inštitut objavil: poročilo o značilnostih napadov na civilno družbo v Sloveniji, komunikacijske nasvete in priporočila za izboljšanje zaščite.
Ustvarjanje sovražnega okolja in uvajanje omejitev za delovanje nevladnih organizacij in posameznikov, ki se kritično odzivajo na kršitve človekovih pravic, zlorabe oblasti ter na uveljavljanje partikularnih političnih in korporativnih interesov namesto javnega interesa, je pojav, ki ga raziskovalci opažajo v številnih evropskih držav in narašča tudi v Sloveniji.
Tarče sovražne retorike in omejitev so zlasti organizacije in posamezniki, ki delujejo na področjih varstva človekovih pravic, preučevanja migracij ter zagovarjanja pravic beguncev in priseljencev, varstva narave in okolja, pravic oseb LGBTI, enakosti spolov, boja proti diskriminaciji, zagovarjanja delavskih pravic itn.
V okviru projekta Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji, ki ga Mirovni inštitut izvaja s podporo programa Civitates Mreže evropskih fundacij, je Branka Petković pripravila poročilo Značilnosti napadov na civilno družbo v Sloveniji. Tipologija napadov vključuje:
- oteževanje sistemskega položaja, sodelovanja v postopkih, dostopa do informacij in sredstev za financiranje,
- prekinitev pogodbe o sofinanciranju projekta,
- poskus odvzema prostorskih pogojev za delovanje,
- finančne pritiske z globo,
- grožnje s sodnimi postopki in dejanska uvedba sodnega postopka z grožnjo plačila odškodnine vladajoči stranki;
- onemogočanje spletnega komuniciranja s kibernetskimi napadi na spletno stran;
- uporabo policijskih ukrepov in sredstev za omejevanje civilnodružbenega delovanja;
- profesionalne diskreditacije in poskuse kompromitiranja javne podobe in legitimnosti delovanja organizacije in kritičnih posameznikov,
- dezinformacije o finančnem stanju organizacije; osebne diskreditacije in objavljanje informacij in dezinformacij o osebnih okoliščinah,
- nadlegovanje, zastraševanje itn.
Priporočila za izboljšanje zaščite
Izdali so tudi publikacijo Komuniciranje nevladnih organizacij v primeru napadov in omejevanja njihovega delovanja (avtoric Damjane Ponedelek in Barbare Krajnc) ter Priporočila za izboljšanje zaščite novinarjev in nevladnih organizacij (avtorice Jasne Zakonjšek).
(rdš)