Večajo se tudi skupni prihodki NVO. Leta 2015 so imeli NVO skupaj kar 783 milijonov evrov prihodkov oz. 3 % več kot leto prej. To je hkrati že drugo zaporedno leto, ko so se prihodki povečali, tako da vpliva gospodarske krize, kot smo mu bila priča v 2013, na prihodke očitno ni več. Pričakovano imajo znotraj sektorja največ prihodkov društva (548 milijonov oz. 70 %), sledijo zavodi (225 milijonov oz. 29 %) in ustanove (10 milijonov prihodkov oz. 1 % vseh prihodkov NVO).
Kljub pretekli krizi NVO sektor ostaja delodajalec, kjer se skupno število zaposlenih ne krči. V 2015 so tako imeli celo 2 % več zaposlenih kot leto prej (7.624 v 2015 v primerjavi s 7.102 v 2014), k čemur pa so prispevali le zavodi. Kljub temu da predstavljajo zgolj slabih 11 % nevladnega sektorja, so ti zaposlovali več kot polovico vseh nevladniških delavcev (3.933 delavcev od skupno 7.332) in 5 % več kot lani.
Število zaposlenih v društvih in ustanovah se je namreč zmanjšalo, saj so društva zaposlovala 3.190 delavcev oz. 1% manj kot lani (ko so jih zaposlovala 3.221), ustanove pa so zaposlovale 67 oseb oz. kar 17 % manj kot lani (ko so jih zaposlovale 80). Večino dela so sicer še vedno opravili prostovoljci, saj kar 93 % NVO ni imelo nobenega zaposlenega. Vsaj enega zaposlenega ima sicer 5 % društev, 28 % zavodov in 9 % ustanov. Nad 50 zaposlenih ima samo 17 NVO (oz. 0,07 % vseh NVO).
Delež zaposlenih v NVO glede na aktivno prebivalstvo v zadnjih letih raste, tako kot tudi število zaposlenih v NVO. V 2015 je sektor tako zaposloval 0,79 % aktivnega prebivalstva, kar je 0,02 % več kot leto prej (oz. 0,2 % več kot v 2009). Kljub povečanju je to še vedno relativno malo. Po zadnji večji mednarodni raziskavi je namreč ta delež v državah EU kar 5,42 %. Zadnja leta je nespodbuden kazalnik deleža prihodkov NVO glede na BDP. Če so NVO v 2012 ustvarile 749 milijonov evrov, kar je bilo enako 2,08 % BDP, je bil ta odstotek v 2015 samo še 2,03. Tudi tu smo precej za povprečjem EU, kjer delež znaša okoli 3,8 % BDP.
Kazalnika delež javnih sredstev glede na vse prihodke NVO in delež BDP, ki ga država nameni NVO, govorita o tem, koliko država vpenja NVO v storitve, ki jih zagotavlja svojim prebivalcem. Delež javnih sredstev glede na vse prihodke NVO v zadnjih letih pada in je bil leta 2015 nekaj manj kot 36 %, kar je za več kot 4 % manj kot leta 2010. Okoli 65 % prihodkov NVO tako prihaja iz drugih virov, kot so donacije, članarine, prihodki iz prodaje in podobno. Povprečje v EU je tu precej višje, in sicer kar 58 %, od česa smo se v zadnjih letih še bolj oddaljili.
Tudi če primerjamo, kolikšen delež svojega BDP država nameni NVO za izvajanje njihovih storitev za prebivalce, ugotovimo podobno: delež v zadnjih letih pada in je bil v letu 2015 samo še 0,73 %, medtem ko je bil v letu 2012 0,82 %, druge države EU svojim nevladnim organizacijam v povprečju namenijo kar 2,20 % BDP.
Še več zanimivih podatkov o NVO najdete CNVOS spletni strani v razdelku NVO sektor: dejstva in številke.