Skupno sporočilo EU, FAO in Svetovnega programa za hrano WFP ugotavlja da število ljudi, ki se soočajo z akutno prehransko nepreskrbljenostjo in potrebujejo nujno pomoč v hrani ter podporo za preživetje, še naprej zaskrbljujoče narašča. Zato vse akterje pozivajo, da še nikoli prej ni bilo tako nujno odpraviti temeljne vzroke prehranske krize.
To je ključna ugotovitev iz letnega poročila, ki ga je ta teden predstavila Globalna mreža proti prehranskim krizam (GNAFC) – mednarodna zveza Združenih narodov, Evropske unije ter vladnih in nevladnih agencij, ki si skupaj prizadevajo za reševanje prehranskih kriz. Poročilo – Global report on food crisis 2022 – se osredotoča na tiste države in ozemlja, kjer obseg in resnost prehranske krize presegata lokalne vire in zmogljivosti. V teh razmerah je potrebna mobilizacija mednarodne skupnosti.
Ključne številke
Poročilo razkriva, da se je leta 2021 približno 193 milijonov ljudi v 53 državah ali ozemljih soočalo z akutno prehransko nepreskrbljenostjo na ravni krize ali slabše (IPC/CH faza 3-5). To pomeni povečanje za skoraj 40 milijonov ljudi v primerjavi z že tako rekordnim številom iz leta 2020. Od tega je bilo več kot pol milijona ljudi (570 000) v Etiopiji, na jugu Madagaskarja, v Južnem Sudanu in Jemnu uvrščenih v najhujšo fazo akutne prehranske nepreskrbljenosti Katastrofa (IPC/CH Faza 5) in so potrebovali nujno ukrepanje, da bi preprečili vsesplošni propad virov preživetja, lakoto in smrt.
Če pogledamo istih 39 držav ali ozemelj, predstavljenih v vseh izdajah poročila, se je število ljudi, ki se soočajo s krizo ali hujšim (IPC/CH faza 3 ali več), med letoma 2016 in 2021 skoraj podvojilo, od leta 2018 pa se vsako leto nezadržno povečuje.
Temeljni vzroki prehranskih kriz
Ti zaskrbljujoči trendi so posledica številnih dejavnikov, ki se medsebojno dopolnjujejo, od konfliktov do okoljskih in podnebnih kriz, od gospodarskih do zdravstvenih kriz, pri čemer sta revščina in neenakost neposredna vzroka.
Konflikti ostajajo glavni dejavnik negotovosti preskrbe s hrano. Čeprav je bila analiza opravljena pred rusko invazijo na Ukrajino, poročilo ugotavlja, da je vojna že razkrila medsebojno povezanost in krhkost svetovnih prehranskih sistemov, kar ima resne posledice za svetovno prehransko in hranilno varnost. Poročilo ugotavlja, da so države, ki se že spopadajo z visokimi stopnjami akutne lakote, še posebej ranljive za tveganja, ki jih je povzročila vojna v Vzhodni Evropi, zlasti zaradi njihove velike odvisnosti od uvoza hrane in kmetijskih vložkov ter občutljivosti na svetovne pretrese cen hrane.
Ključni dejavniki za povečanje akutne nezanesljive preskrbe s hrano v letu 2021 so bili:
- konflikti (glavni dejavnik, zaradi katerega je v akutno prehransko nepreskrbljenostjo zapadlo 139 milijonov ljudi v 24 državah/teritorijih, kar je več kot leta 2020, ko jih je bilo približno 99 milijonov v 23 državah/teritorijih);
- vremenski ekstremi (več kot 23 milijonov ljudi v 8 državah/teritorijih, kar je več kot 15,7 milijona v 15 državah/teritorijih);
- gospodarski pretresi – (več kot 30 milijonov ljudi v 21 državah/teritorijih, kar je manj kot 40 milijonov ljudi v 17 državah/teritorijih leta 2020, predvsem zaradi posledic pandemije COVID-19).
Komisarka za mednarodna partnerstva Jutta Urpilainen je dejala: “Ruski napad na Ukrajino ogroža svetovno varnost preskrbe s hrano. Mednarodna skupnost mora ukrepati, da bi preprečila največjo prehransko krizo v zgodovini ter socialne, gospodarske in politične pretrese, ki bi ji lahko sledili. EU se je zavezala, da bo obravnavala vse dejavnike, ki povzročajo nezanesljivo preskrbo s hrano: konflikte, podnebne spremembe, revščino in neenakosti. Čeprav je treba zagotoviti takojšnjo pomoč, da bi rešili življenja in preprečili lakoto, moramo še naprej pomagati partnerskim državam pri prehodu na trajnostne agroživilske sisteme in odporne dobavne verige z izkoriščanjem celotnega potenciala zelenega dogovora in globalnih vrat.”
Komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je dejal: “V enaindvajsetem stoletju ne bi smelo biti prostora za lakoto. Kljub temu je preveč ljudi potisnjenih s poti do blaginje. Danes je odmevalo jasno sporočilo: če želimo preprečiti veliko svetovno krizo s hrano, moramo ukrepati zdaj in sodelovati. Verjamem, da je mednarodna skupnost kos tej nalogi. S skupnim ukrepanjem in združevanjem virov je naša globalna solidarnost močnejša in daljnosežnejša. Kot dokazuje s svojim financiranjem pomoči ter sinergijami med humanitarno in razvojno pomočjo ter mirom, je EU še naprej zavezana, da se bo skupaj z mednarodno skupnostjo spopadla s to krizo na področju hrane in prehrane.”
“Tragična povezava med konflikti in negotovostjo preskrbe s hrano je ponovno očitna in zaskrbljujoča,” je dejal generalni direktor FAO QU Dongyu. “Medtem ko se je mednarodna skupnost pogumno odzvala pozivom k nujnim ukrepom za preprečevanje lakote in ublažitev njenih posledic, pa je mobilizacija virov za učinkovito odpravljanje temeljnih vzrokov prehranskih kriz, med drugim zaradi posledic pandemije COVID-19, podnebne krize, globalnih žarišč in vojne v Ukrajini, še vedno v težavah z zadovoljevanjem naraščajočih potreb. Rezultati letošnjega globalnega poročila še dodatno kažejo, da je treba akutno nezanesljivo preskrbo s hrano obravnavati skupaj na svetovni ravni v humanitarnem, razvojnem in mirovnem kontekstu.”
“Akutna lakota se je povzpela na raven brez primere, razmere v svetu pa se še poslabšujejo. Konflikti, podnebna kriza, COVID-19 ter naraščajoči stroški hrane in goriva so ustvarili popoln vihar, zdaj pa se je katastrofa še povečala zaradi vojne v Ukrajini. Na milijone ljudi v več deset državah se je znašlo na robu lakote. Nujno potrebujemo dodatna krizna sredstva, da bi jih rešili z roba in obrnili to svetovno krizo, preden bo prepozno,” je dejal izvršni direktor WFP David Beasley.
Sprememba paradigme
“Razmere zahtevajo obsežno ukrepanje za prehod na celostne pristope k preprečevanju, predvidevanju in boljšemu usmerjanju, da bi trajnostno obravnavali temeljne vzroke prehranskih kriz, vključno s strukturno revščino na podeželju, marginalizacijo, rastjo prebivalstva in krhkimi prehranskimi sistemi,” so v skupni izjavi, ki bo objavljena ta teden, zapisali Evropska unija, FAO in WFP – ustanovni člani svetovne mreže – skupaj z USAID in Svetovno banko.
Ugotovitve poročila kažejo, da je treba dati večjo prioriteto kmetijstvu malih kmetov v zagotavljanju prvega humanitarnega odziva, da se premagajo omejitve dostopa in da je to rešitev za preobrat negativnih dolgoročnih trendov. Poleg tega je mogoče s spodbujanjem strukturnih sprememb v načinu razdeljevanja zunanjega financiranja, tako da se lahko humanitarna pomoč sčasoma zmanjša z dolgoročnimi razvojnimi naložbami, odpraviti temeljne vzroke lakote. Hkrati moramo skupaj spodbujati učinkovitejše in trajnostne načine zagotavljanja humanitarne pomoči.
Prav tako bo h krepitvi odpornosti in okrevanju prispevala krepitev usklajenega pristopa, s katerim se zagotovi, da se humanitarne, razvojne in mirovne dejavnosti izvajajo celovito in usklajeno, ter zagotavljanje in preprečevanje nadaljnjega podpihovanja konfliktov kot nenamerne posledice.
***
Opomba za urednike
Akutna prehranska nepreskrbljenostjo pomeni, da je zaradi nezmožnosti uživanja ustrezne hrane neposredno ogroženo življenje ali preživetje posameznika. Temelji na mednarodno sprejetih ukrepih za ekstremne lakoto, kot sta integrirana klasifikacija fazne prehranske varnosti (IPC) in Cadre Harmonisé. Ni enaka kronični lakoti, o kateri vsako leto poročajo Združeni narodi v letnem poročilu o stanju varnosti preskrbe s hrano in prehrane v svetu. Kronična lakota je, kadar oseba daljše obdobje ne more zaužiti dovolj hrane, da bi ohranila normalen, aktiven življenjski slog.
O globalni mreži in globalnem poročilu
Globalna mreža proti prehranskim krizam, ki so jo leta 2016 ustanovili Evropska unija, FAO in WFP, je zavezništvo humanitarnih in razvojnih akterjev, ki si skupaj prizadevajo za preprečevanje prehranskih kriz, pripravo nanje in odzivanje nanje ter podpirajo cilj trajnostnega razvoja za odpravo lakote (cilj 2).
Globalno poročilo o prehrambenih krizah je vodilna publikacija Globalne mreže, ki jo omogoča Informacijska mreža za varnost preskrbe s hrano (FSIN). Poročilo je rezultat analitičnega procesa, ki temelji na konsenzu in vključuje več partnerjev ter vključuje 17 mednarodnih humanitarnih in razvojnih partnerjev.
Vir: FAO, DG ECHO
Pripravila: AK, MH