Evropska komisija je predstavila pobudo za vključitev sovražnega govora in kaznivega dejanja iz sovraštva na evropski seznam kaznivih dejanj, kar je predsednica Ursula von der Leyen napovedala že v govoru o stanju v Uniji za leto 2020.
V Evropi je mogoče zaznati velik porast sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva, tako na spletu kot zunaj njega. Za ta vseevropski izziv je potreben skupni ukrep EU. Obstoječi evropski seznam kaznivih dejanj iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je treba razširiti, da se zagotovijo minimalna skupna pravila za opredelitev kaznivih dejanj in sankcij, ki bi se uporabljali v vseh državah članicah EU. Če bodo države članice pobudo odobrile, bo lahko Komisija predstavila zakonodajni predlog.
Komisar za pravosodje Didier Reynders je dejal: »Odločno se moramo odzvati na izzive, ki jih predstavljata sovražni govor in kriminaliteta iz sovraštva po vsej EU – tako zdaj kot v prihodnosti. Današnja pobuda je pomemben korak k učinkovitejšemu evropskemu odzivu na tovrstne grožnje pluralizmu in vključevanju. Ne bomo dovolili, da bi taki pojavi oslabili naše demokracije.«
Ključni vidiki Sporočila:
V pobudi so navedeni razlogi za vključitev sovražnega govora in kaznivega dejanja iz sovraštva na evropski seznam kaznivih dejanj glede na merila iz člena 83(1) PDEU:
- Čezmejna razsežnost sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva: Spletni sovražni govor se hitro širi ter je dostopen vsem in povsod. Ideologije, na katerih temeljita sovražni govor in kriminaliteta iz sovraštva, se lahko razvijajo v mednarodnem okolju in hitro širijo prek spleta. Za kazniva dejanja iz sovraštva so lahko odgovorne mreže, katerih člani se nahajajo v različnih državah.
- Sovražni govor in kriminaliteta iz sovraštva kot področje kriminala: Komisija meni, da sta sovražni govor in kriminaliteta iz sovraštva posebno področje kriminala, saj je za oba značilen element sovraštva, naperjenega proti osebam ali skupinam oseb, ki so jim skupne – oziroma za katere se zdi, da so jim skupne – iste zaščitene značilnosti.
- Sovražni govor in kaznivo dejanje iz sovraštva kot posebno hudi kaznivi dejanji: Sovražni govor in kaznivo dejanje iz sovraštva sta posebno hudi kaznivi dejanji, saj spodkopavata skupne vrednote in temeljne pravice EU, zapisane v členih 2 in 6 Pogodbe o Evropski uniji ter v Listini EU o temeljnih pravicah. Tovrstna kazniva dejanja povzročajo škodo posameznikom, njihovim skupnostim in družbi nasploh.
- Razvoj kriminalitete: Število primerov obeh pojavov se stalno povečuje zaradi različnih gospodarskih, socialnih in tehnoloških sprememb. Med dejavniki, ki vplivajo na ta porast, je tudi pandemija COVID-19.
- Razširitev evropskega seznama kaznivih dejanj je edina možnost: Sovražni govor in kaznivo dejanje iz sovraštva sta v različnih državah članicah EU različno opredeljena. Le razširitev evropskega seznama kaznivih dejanj, da se vključita sovražni govor in kaznivo dejanje iz sovraštva, lahko omogoči učinkovit in celosten pristop kazenskega prava k pojavoma na ravni EU ter zagotovi zanesljiva zaščita žrtvam takih dejanj.
Sveža zunanja študija potrjuje razsežnost in zaskrbljujoč trend sovražnega govora in kriminalitete iz sovraštva. Med pandemijo se je povečalo število primerov sovraštva, na primer do Romov, Judov, muslimanov in oseb azijskega porekla ali oseb, ki jih kot take dojema okolica, vključno z rasističnimi napadi in pretepanjem, nasilnim ustrahovanjem, grožnjami in rasističnimi zmerljivkami. Glede na vire je 52 % mladih žensk in deklet že doživelo spletno nasilje, tudi grožnje in spolno nadlegovanje, invalidi pa so pogosteje kot drugi ljudje žrtve nasilnih kaznivih dejanj, vključno s kaznivimi dejanji iz sovraštva, in nadlegovanja.
Pobuda bo podpirala akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025, Strategijo EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja ter strategijo EU za enakost spolov.
Več informacij:
Sporočilo
Priloga k sporočilu
Informativni pregled: Kako razširiti evropski seznam kaznivih dejanj – uresničevanje
Pripravila: PV
Foto: Canva/SLOGA