Časi brez primere prinašajo nove izzive brez primere – ne samo pandemije in podnebno krizo, temveč tudi nasilne ter sovražne ideologije, lažne novice, nove vojne in konflikte ter izgubo biotske raznovrstnosti, ki nam bi že zdavnaj morala prižgati vse alarme v glavah. Kot učence nas je izobraževalni sistem opremil z ustreznim znanjem, zavestjo in kompetencami za ukrepanje, tako da lahko postanemo nosilci sprememb za preoblikovanje naše družbe na bolje za vse ljudi in planet. Saj smo se vendar o tem učili, kajne?
Piše: Patricija Virtič
Pa smo res? Jasno je namreč, da nas to, kar smo se naučili, ni pripravilo na izzive, s katerimi se soočamo danes. Pravzaprav se tega niso naučili niti učitelji, je pokazala najnovejša globalna raziskava UNESCO o pripravljenosti učiteljev na izobraževanje za trajnostni razvoj in globalno državljanstvo po vsem svetu.
Foto: Mackay Cartoons, povzeto iz 5. UNESCO foruma za transformativno izobraževanje
Preobrazba posameznikov ne bo dovolj, potrebujemo preobrazbo družbe. Izobraževalne sisteme je treba preusmeriti, da bi učeče se opremili z znanjem, vrednotami in zmožnostmi, da delujejo za izboljšanje vseh ljudi ter planeta kot odgovorni državljani globalne skupnosti. Potrebujemo transformativno izobraževanje. To vključuje poučevanje in učenje, ki je namenjeno motiviranju ter opolnomočenju srečnih, zdravih učencev za sprejemanje informiranih odločitev in dejanj na ravni posameznika, skupnosti ter na svetovni ravni. To ne pomeni “le” učenja v šolah, ampak učenje za vse starosti od zibelke do groba tako v formalnem kot neformalnem izobraževalnem okolju, svoj del pa mora dodati tudi priložnostno učenje. Prihodnost učenja namreč ni le v učilnici.
Ta teden smo se na 5. UNESCO forumu za transformativno izobraževanje za trajnostni razvoj, globalno državljanstvo ter zdravje in dobro počutje združili strokovnjaki, odločevalci in praktiki iz celega sveta. Več kot 2500 nas je bilo, med njimi tudi slovenska delegacija.
V ospredju so bili globalno učenje, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj ter vzgoja za zdravje in dobro počutje. Tudi UNESCO je začel trobiti v isti rog, saj jih združuje pod enotnim pojmom “transformativno učenje”, s tem pa poudarja sinergije različnih izobraževanj na podlagi vrednot. Tako se pomika k celostnemu pristopu k cilju 4.7 trajnostnega razvoja, katerega namen je pomagati preoblikovati svet.
Potrebujemo transverzalne kompetence, smo slišali. Kritično mišljenje, ustvarjalnost, empatijo, sodelovalno reševanje problemov in sistemsko razmišljanje. Tako razumljeno izobraževanje omogoča učečim se, da spoznajo in oblikujejo, kdo so ter kaj želijo biti, da se povežejo s svojo dediščino, ostanejo odprti za druge načine bivanja in se želijo učiti vse življenje, so povedali številni govorci iz vsega sveta.
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 