V zadnjem komentarju smo ugotavljali, da je bilo rdeča nit vseh razprav na zadnjem zasedanju Sveta Evropske unije prav razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč. Krepitev dejavnosti (= več sredstev) na obeh področjih, tako na ravni Slovenije kot na ravni Evropske unije, je edini pravi odziv za preseganje razdeljenosti sveta.
Hkrati moramo upoštevati geopolitično stvarnost sodobnega sveta, v prvi vrsti spodbujenega z gospodarskim razvojem Kitajske in Indije ter zagotavljanjem nadzorovljive stabilnosti z zagotavljanjem vsaj srednjeročne razpoložljivost in dostopnosti surovin za vse. Marsikatera država se sooča z novo vrsto ranljivosti, ki lahko neposredno ogrozi njene industrijske zmogljivosti. Države se na tovrstne ranljivosti odzivajo na zelo različne načine in z igranjem na karto moči.
Na drugi strani se kot globalna skupnost, ne glede na državne meje, soočamo s podnebno in posledično okoljsko krizo. Predvsem glede podnebnih sprememb, ki najbolj prizadevajo tiste države/skupnosti, ki so prispevale najmanj k trenutni situaciji. Njihova moč je izredno majhna, ranljivost izjemna.
Celotno svetovno zgodovino bi lahko razložili na podlagi igre moči med državami. Ki se kaže v posebnem procesu izmenjevanja konfliktov, vojn in iskanja načinov vzpostavljanja različnih oblik zagotavljanja stabilnosti. Multilateralizam je oblika zagotavljanja stabilnosti, kjer imajo svoje mesto tudi šibkejše države.
Pred nami je 14-dnevno srečanje pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, COP26. Ključno vprašanje srečanje bo odgovorjeno na koncu, ko bo jasno, koliko sredstev nameravajo pogodbenice nameniti za finančno pomoč v obliki zelenega podnebnega sklada in sklada za prilagajanje in za odpravljanje škode ob naravnih nesrečah, ki so posledica podnebnih sprememb. Popolnoma jasno je, da moramo bogate države prispevati več. Ker zmoremo.
Tik pred COP26 se bodo v Rimu srečale članice G20, klub 19 držav in EU, skupina držav, ki ima ogromen vpliv na globalne procese. Civilna družba, zbrana pod nazivom C20 je pred kratkim objavila skupen komunike, katerega sporočilo lahko povzamemo: Blaginja ni možna brez vključenosti in sodelovanja vseh. C20 istočasno opozarja na oster razkorak z odprtostjo, transparentnostjo in priložnostmi možnosti izmenjave v pripravljalnem procesu.
Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA
Ta teden smo bili priča dvema pomembnima mednarodnima dogodkoma. Prvi je ministrsko srečanje Afriške unije in Evropske unije v Kigaliju, Ruanda. »Slovenija kot predsedujoča Svetu EU še posebej podpira prizadevanja za močnejše partnerstvo med EU in AU, ki bo temeljilo na vsakodnevnemu sodelovanju in dolgoročni skupni viziji,« je v nagovoru poudaril slovenski zunanji minister dr. Anže Logar. Na srečanju so ministri sprejeli posebno izjavo, ki podrobneje določa vsebine in oblike sodelovanja.
SLOGA je v pismu ministru pred srečanjem pozvala, da morata Evropska unija in Republika Slovenija še dodatno okrepiti svojo podporo afriškim državam pri zagotavljanju cepiv, dostopnosti medicinskih izdelkov, pobudi za izgradnjo zmogljivosti za lokalno proizvodnjo zdravil in zagotoviti vključenost civilnodružbenih organizacij v procese sodelovanja med Afriško unijo in Evropsko unijo. A kot poroča EU Observer, naj bi nekaterim članicam EU (Belgija, Danska, Finska, Nemčija, Irska, Nizozemska) po informacijah Médecins sans frontières, uspelo iz skupne izjave izbrisati kakršnokoli omembo “ciljno usmerjene in časovno omejene opustitve” uporabe patentov, tj. pravic z naslova intelektualne lastnine, kar bi omogočilo lažjo vzpostavitev lokalne proizvodnje cepiv v času epidemije.
Takšna odločitev potrjuje oceno iz poročila »Od ločenih svetov do pripravljenega sveta«, ki ga je na Svetovnem zdravstvenem vrha predstavil Odbor za spremljanje globalne pripravljenosti (Global Preparedness Monitoring Board, GPMB). Odbor je s poročilom izrekel globoko zaskrbljenost, “da je COVID-19 razkril zlomljen in razdeljen svet, v katerem je dostop do cepiv odvisen od plačilne sposobnosti in ne od potreb; v katerem so vlade, voditelji in institucije prepogosto neodgovorni svojim prebivalcem; v katerem so družbe razdrobljene, nacionalizem narašča, geopolitične napetosti pa se povečujejo.«
Vsi štirje dogodki so in bodo oblikovali odziv globalne skupnosti ter razkrile zaveze vsake države posebej. Civilna družba mora zato vse akterje pozvati k odgovornemu in solidarnostnemu delovanju. Ker prave alternative pravzaprav nimamo. Krepitev multilateralizma je pomembna strateška odločitev, ki mora ostati v centru slovenske zunanje politike. To lahko Slovenija pokaže s krepitvijo svojih prizadevanj na področju razvojnega sodelovanja.
Albin Keuc
***
Še več komentarjev Albina Keuca:
Komentar: Razvojno sodelovanje kot rdeča nit evropskih politik
Komentar: Od Balkana do Sahela
Komentar: Kdor hitro da, dvakrat da
Komentar: O prihodnosti Evrope
Komentar: Modra raba mehke moči
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 