SPOROČILO ZA JAVNOST – SLOGA, nacionalna platforma nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje, globalno učenje in humanitarno pomoč, ob britanski odločitvi za izstop iz Evropske unije poziva k temeljitemu premisleku ter odločnemu ravnanju Slovenije za več Evrope in prevzemanju odgovornosti za okrepljeno razvojno sodelovanje.
Velika Britanija se je odločila. Večina je glasovala za izhod Velike Britanije iz Evropske unije. Kar ni enako Evropa. Unija bo tako izgubila močno zagovornico mednarodnega razvojnega sodelovanja in njegove učinkovitosti, ki je že izpolnila svojo mednarodno zavezo ter razvojnemu sodelovanju namenila 0,7 % BND na leto. Odločitev odpira veliko vprašanj glede prihodnosti Evropske unije in Slovenije v njej – kako njeno upravljanje približati željam ter potrebam ljudi, kako zmanjšati razkorak med “elito” in “ljudstvom”.
Ta odločitev tudi od slovenske razvojne in humanitarne skupnosti zahteva premislek ter ukrepanje:
- določiti moramo zavezo in načine izpolnitve ciljev trajnostnega razvoja, h katerim smo se zavezali s sprejemom Agende 2030 za trajnostni razvoj;
- oblikovati moramo skupen prispevek k novemu Evropskemu soglasju o razvoju;
- oblikovati moramo novo politiko mednarodnega razvojnega sodelovanja do leta 2030;
- obnoviti moramo zavezo za krepitev programov globalnega učenja o naši soodvisnosti, vpetosti in odgovornosti za globalno dogajanje; ter ne nazadnje
- oblikovati moramo čvrsto politično in državno zavezo, da bomo do leta 2030 dosegli uradno razvojno pomoč v višini 0,70 % BND.
Velika odločitev tesne večine Britancev je dobro pretresla Evropsko unijo in Evropo. V zadnjih dneh smo priča mnogim (ne)odmerjenim odzivom na suvereno odločitev v pomembni članici EU. Prepričani smo, da je potrebno to odločitev razumeti kot priložnost za krepitev demokratičnosti in transparentnosti evropskih institucij ter povečati odgovornost evropskih odločevalcev. Hkrati ne smemo pozabiti, da z Evropsko unijo upravljajo njene države članice – zato ima tudi naša vlada moč, vzvode in odgovornost, da sooblikuje skupnost evropskih državljanov ter državljank.
Zato moramo danes vedeti, o kateri Evropi govorimo. Kakšno Evropo zagovarjamo? Kaj sami k temu prispevamo?
Odgovori na ti navidezno preprosti vprašanji se skrivajo v tem, kako bomo ukrepali v prihodnjih mesecih. Za našo razvojno in humanitarno skupnost, članice ter podporne organizacije platforme SLOGA, je pomembno, da okrepimo svoje delovanje in sodelovanje tako, da svoji “eliti” povemo, kaj od nje pričakujemo ter zahtevamo. Doma in v Evropski uniji.
- Najprej moramo sami, v Sloveniji, določiti cilje trajnostnega razvoja in kazalnike, s katerimi bomo merili njihovo uresničevanje, h katerim smo se zavezali s sprejemom Agende 2030 za trajnostni razvoj. Pripraviti moramo poročilo o stanju danes, da bomo lahko merili doseženo v prihodnjih letih. Dogovoriti se moramo o prednostnih področjih, da bomo lahko optimalno uporabili svoje človeške, strokovne in finančne zmogljivosti. Le tako bomo najbolj verodostojno pomagali Evropski uniji pri ohranitvi prve donatorice na svetu na področju razvojnega sodelovanja.
- Preprečiti moramo, da Evropska komisija s tiho podporo držav članic “ugrabi” razvojne in druge politike za manever trgovanja – cilj razvojne politike mora ostati odprava revščine in globalnih neenakosti. Zato moramo oblikovati skupen prispevek k novemu Evropskemu soglasju o razvoju. Od Vlade RS moramo zahtevati aktivno izmenjavo s civilno družbo in gospodarstvom. Evropsko soglasje o razvoju mora temeljiti na univerzalnosti človekovih pravic in dostojanstvu ljudi vseh starosti, opolnomočenju na vseh ravneh, enakopravnosti spolov ter skladnosti politik za (trajnostni) razvoj.
- Oblikovati moramo novo politiko mednarodnega razvojnega sodelovanja do leta 2030, ki mora vsebovati vsa ključna načela razvoja na trajnostni osnovi, jasno začrtane prioritete in cilje s časovnico, usklajene z razvojnimi cilji Evropske unije, kazalnike, strategijo doseganja rezultatov na politični/odločevalski ter izvajalski ravni in jasne kriterije izbire projektov oz. programov uradne razvojne pomoči. Ta politika mora prav tako temeljiti na človekovih pravicah in upoštevati realne ocene potreb, pomanjkljivosti ter zmogljivosti vseh akterjev. Jasno mora razmejiti razvojne, humanitarne in podnebne finančne vire ter vzpostaviti jasno zavezo za krepitev sredstev za sodelovanje na bilateralni ravni. Načrtovanje na operativni ravni mora potekati ob spoštovanju načela »nič o nas brez nas«, proaktivno in vključujoče z državami na prednostnih območjih. Vsebovati mora jasen akcijski načrt in okvir spremljanja ter vrednotenja za izpolnjevanje letnih ciljev v okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj.
- Obnoviti moramo zavezo za krepitev programov globalnega učenja kot vsebine in orodja za izgradnjo razumevanja ter zaupanja ne samo nasproti ostalemu svetu, marveč tudi med nami samimi – o naši soodvisnosti, vpetosti in odgovornosti za globalno dogajanje. Nevladne razvojne in humanitarne organizacije na tem področju programe že imamo. Potrebujemo konsistentno in konkretno podporo vlade, če želimo doseči dolgoročen cilje in trajnejše rezultate.
- Oblikovati moramo čvrsto politično in državno zavezo, da bomo do leta 2030 namenili 0,70 % BND za uradno razvojno pomoč. Brez te zaveze je vsakršno besedičenje na to temo skoraj v posmeh verodostojnosti naše države v mednarodni skupnosti.
Dejansko odhod Velike Britanije iz Evropske unije še ne pomeni manj Evrope. Od nas je odvisno, kako bomo preoblikovali zvezo, ki zase rada pove, da je največja donatorica uradne razvojne pomoči, in še raje zamolči svoje senčne plati. Če želimo več Evrope, potrebujemo aktivne, globalno ozaveščene državljanke in državljane ter njim odgovorne odločevalce.
Dodatne informacije:
Albin Keuc, albin.keuc@sloga-platform.org, 041 749 468
Prenos sporočila za javnost
Foto: The Netherlands – Tom Janssen: Funny Walks