Boj za pozicioniranje v več-polarnem svetu je povzročil poglobitev mnogih kriz, s katerimi se kot človeštvo soočamo. Številne države globalnega juga se danes spopadajo z zdravstvenimi in socialno-ekonomskimi posledicami pandemije, neenakomernim okrevanjem, učinki podnebne krize ter gospodarskim pretresom na trgih hrane, goriva in finančnih trgih, ki ga je povzročila vojna v Ukrajini. Vse to je naslovil generalni sekretar Združenih narodov, António Guterres, na srečanju ECOSOC-a na temo nujnosti financiranja delovanja Združenih narodov za doseganje razvojnih ciljev. Njegovo govor objavljamo v celoti.

“V svetu, ki je v krizi, je reševanje ciljev trajnostnega razvoja pomembnejše kot kdaj koli prej. In mislim resno. Ko vidimo, da se večina ciljev trajnostnega razvoja zaradi kopičenja kriz, s katerimi se soočamo, premika nazaj, mora biti njihova rešitev naša najvišja skupna prednostna naloga. Pandemija COVID-19 je povzročila izgubo približno 15 milijonov življenj. Samo v letu 2020 je v revščino pahnila približno 100 milijonov ljudi. Človeški razvoj, zlasti pravice žensk, je zavrla za celo generacijo.

Pandemija je zahtevala enoten odziv, ki bi temeljil na solidarnosti med razvitimi državami in državami v razvoju, vendar se to ni zgodilo. Razvite države so v lastno okrevanje vlagale bilijone. Države v razvoju so bile prepuščene same sebi v svetovnem finančnem sistemu, ki daje prednost najbogatejšim in kaznuje najrevnejše. Zato ni čudno, da je 72 odstotkov ljudi v državah z visokimi dohodki prejelo vsaj en odmerek cepiva COVID-19, medtem ko je bilo v državah z nizkimi dohodki cepljenih le 17 odstotkov ljudi.

Številne države v razvoju se zdaj spopadajo z zdravstvenimi in socialno-ekonomskimi posledicami pandemije, neenakomernim okrevanjem, učinki podnebne krize ter gospodarskim pretresom na trgih hrane, goriva in finančnih trgih, ki ga je povzročila vojna v Ukrajini. Soočamo se z razvojno krizo svetovnih razsežnosti. Vlade in ljudje iščejo podporo Združenih narodov v teh težkih časih.

Hkrati pa imamo tudi upanje.

Agenda 2030 ostaja naša najjasnejša pot naprej. V zadnjih treh letih se je razvojni sistem Združenih narodov zaradi vaše podpore preoblikoval in je bolje pripravljen, da se odzove na potrebe in prednostne naloge držav, vključno s pomočjo pri premagovanju teh številnih kriz. Neodvisni viri in ocene v mojem poročilu o programu QCPR kažejo na isti sklep: nova generacija “Country Teams” Združenih narodov je že zdaj večja od vsote svojih delov.

Več kot 95 odstotkov vlad v državah, v katerih imamo programe, je dejalo, da so skupine ZN za posamezne države bolj integrirane in sodelujejo – v letu 2019 jih je bilo 80 odstotkov.

Skoraj 90 odstotkov vlad priznava vodilno vlogo rezidenčnih koordinatorjev pri zagotavljanju strateške podpore nacionalnim načrtom in prednostnim nalogam.

Več kot 92 odstotkov vlad je potrdilo, da so se ZN učinkovito odzvali na pandemijo COVID -19.

Več kot 80 odstotkov vlad je izjavilo, da jim je bilo koristno politično svetovanje na področju podnebnih ukrepov. UNDP je podprl 120 držav pri oblikovanju in reviziji njihovih nacionalno določenih prispevkov in nacionalnih načrtov prilagajanja pred konferenco COP26 v Glasgowu.

Naša prizadevanja za krepitev večdržavnih uradov in zagotavljanje bolj prilagojene podpore malim otoškim državam v razvoju so prinesla spodbudne rezultate. Skoraj 85 odstotkov vlad malih otoških razvojnih držav meni, da so “Country Teams” ZN usklajene z njihovimi nacionalnimi potrebami.

Leta 2021 je bilo pridobljenih več kot 195 milijonov dolarjev zaradi povečanja učinkovitosti, kar je za 53 odstotkov več kot leta 2020. Krepimo tudi preglednost in odgovornost ter v svojih poročilih bolj sistematično uporabljamo podatke in neodvisne ocene. To je le nekaj primerov, ki kažejo na otipljiv napredek.

Hvaležen sem za vaše zaupanje in pozitivne povratne informacije o naših reformah.

Vendar ni čas za samozadovoljstvo. Svet je v ognju, mednarodno sodelovanje pa doslej ni prineslo koristi tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Nimamo druge možnosti, kot da še naprej premikamo svoje meje in povečujemo svoja prizadevanja. Koristi razvojnih reform se morajo spremeniti v rezultate v obsegu, kakršnega še ni bilo, da bi rešili cilje trajnostnega razvoja. Povečanje obsega bo zahtevalo spremembo našega pristopa, saj nobena agencija tega ne more doseči sama.

Zahtevano raven naložb lahko mobiliziramo le, če združimo sredstva Združenih narodov, da podpremo prehode, ki so potrebni na področju prehranskih sistemov, energije, digitalne povezljivosti in drugih.

Rezidenčni koordinatorji bodo imeli ključno vlogo pri omogočanju, da razvojni sistem ZN prispeva k tem prehodom ter hkrati širi dostop do socialne zaščite in dostojnih delovnih mest za vse. Ti prehodi so naše vstopne točke za obsežne rešitve v okviru celotne Agende 2030. Reševanje ciljev trajnostnega razvoja pomeni reševanje gospodarstev v razvoju po vsem svetu.

Mednarodne finančne institucije in večstranske razvojne banke bi morale povečati zagotavljanje takojšnje likvidnosti tem državam in razširiti fiskalni prostor z dodeljevanjem več finančnih sredstev v obliki nepovratnih sredstev in ugodnih posojil.

Dolgoročno pa je potrebna popolna prenova našega svetovnega finančnega sistema.

Priporočila v mojem poročilu “O naši skupni agendi” vključujejo “Nov globalni dogovor”, ki bo zagotovil širšo porazdelitev moči, bogastva in priložnosti, tako da bodo države lahko vlagale v svoje ljudi.

Predlagani dvoletni vrhi, na katerih bodo sodelovale države članice ZN, skupina G20 in mednarodne finančne institucije, bodo forum za bolj vključujoče upravljanje svetovnega gospodarstva, bistvene reforme za odpravo sistemskih neenakosti svetovnega finančnega sistema in pospešeno financiranje ciljev trajnostnega razvoja.

Način določanja bonitetnih ocen držav in dostopa do financiranja pogosto postavlja države v razvoju v slabši položaj v primerjavi z razvitimi državami, kar se mora spremeniti.

“Naša skupna agenda” poziva k uskladitvi vseh oblik javnega in zasebnega financiranja s cilji trajnostnega razvoja in Pariškim sporazumom.

Vrh o prehranskih sistemih in koordinacijsko vozlišče za prehranske sisteme v Rimu sta korak k preprečevanju večjega povečanja svetovne lakote in doseganju drugega cilja trajnostnega razvoja.

Globalni pospeševalnik za delovna mesta in socialno zaščito je namenjen obsežni širitvi socialne zaščite in ustvarjanju dostojnih delovnih mest v skrbstvenem, digitalnem in zelenem gospodarstvu ter drugih.

V okviru “Country Teams” ZN vidim pet področij, ki jim je treba nujno posvetiti pozornost, če želimo uresničiti ta visoka pričakovanja.

Prvič, zagotoviti moramo, da imajo naše ekipe posebne spretnosti, strokovno znanje in konfiguracijo za podporo prehodom držav na področju energije, prehranskih sistemov in digitalne povezljivosti ter na drugih strateških področjih.

Z reformo smo že videli, kako lahko specializirano strokovno znanje – tako regionalnih gospodarskih komisij kot specializiranih agencij – poveča naše prispevke k skupno dogovorjenim prednostnim nalogam.

Drugič, kar najbolje moramo izkoristiti vlogo koordinatorja rezidenta, ki sklicuje vlade, in sicer tako, da jim pomagamo razširiti in izboljšati partnerstva, znanje in izkušnje, financiranje in razvojne rešitve.

Tretjič, če želimo doseči cilje trajnostnega razvoja, moramo spremeniti svoj pristop k sodelovanju tam, kjer se humanitarni, razvojni in varnostni izzivi prepletajo. Po dvajsetih letih razprav se to na terenu še vedno ne dogaja v potrebnem obsegu.

Ne gre za to, da bi se pooblastila ali viri razblinili; gre za to, da zagotovimo, da so naša sredstva usklajeno razporejena za podporo državam pri njihovih prednostnih nalogah trajnostnega razvoja.

Četrtič, še naprej moramo izboljševati uspešnost in učinkovitost naših poslovnih dejavnosti, da bo vsak dolar pomemben.

Nazadnje moramo okrepiti sodelovanje na regionalni ravni, da bi lahko v podporo rezidenčnim koordinatorjem in državnim ekipam uporabili vse regionalno strokovno znanje, kar je eden od najbolj zapletenih elementov reforme razvojnega sistema.

Nič od tega ni mogoče doseči brez ustreznega, predvidljivega in trajnostnega financiranja razvojnega sistema ZN. To je nujno potrebno za oblikovanje spodbud za skupno delo in povezovanje.

Države članice in subjekti so dosegli napredek pri uresničevanju dogovora o financiranju. Vendar to ne zadostuje za temeljne spremembe, ki so potrebne. Zaveze iz Pakta o financiranju moramo v celoti izpolniti.

Da bi to dosegli, moramo vsi partnerji uskladiti svoje financiranje, da bomo lahko zagotovili celostno podporo za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

To vključuje združevanje humanitarnih in razvojnih sredstev.

Spodbudila me je vaša zaveza, da boste zagotovili, da bo proračun za sistem rezidenčnega koordinatorja v višini 281 milijonov USD v celoti financiran. Vendar pa sredstva v višini 215 milijonov dolarjev še vedno niso zadostna.

Še naprej bom sprejemal vse ukrepe, ki so v moji pristojnosti, da bi zagotovil polno financiranje sistema koordinacije za razvoj, naslednje leto pa bom spremljal model financiranja. Če bo potrebno, bom državam članicam v razmislek predložil svoja prejšnja priporočila.

Pozdravljam nedavno ponovno potrditev segmenta operativnih dejavnosti ECOSOC-a kot platforme za odgovornost za razvojni sistem ZN, sistem RC in uspešnost celotnega sistema ZN, ki jo je sprejela Generalna skupščina.

“Naša skupna agenda” tudi poziva države članice, naj razmislijo o tesnejši uskladitvi organov upravljanja in financiranja razvojnih agencij, zato spodbujam nadaljnje razprave o tem.

Veseli me, da so vlade vse bolj zadovoljne s podporo, ki jo nudi razvojni sistem ZN.

Zdaj smo veliko bližje našim skupnim reformnim ciljem.

Toda številne krize, s katerimi se sooča svet, postavljajo zahteve še višje.

Poznamo rešitve in smo pripravljeni povečati obseg, da bi izpolnili pričakovanja držav članic.

Prihodnja leta bodo zahtevala veliko močnejše vodenje in ambicioznost na vseh ravneh.
Za rešitev ciljev trajnostnega razvoja se moramo dvigniti še višje – in ostati zvesti svoji obljubi o svetu miru, dostojanstva in blaginje na zdravem planetu.

Hvala.”

Pripravil: AK

Translate »