V Sobotni prilogi časopisa DELO, je bil objavljen velik intervju z Rillijem Lappalainenom, predsednika Concord Europe in direktor finske platforme Fingo, ki povezuje 280 finskih organizacij civilne družbe. Intervju je bil opravljen ob njegovem sodelovanju na mednarodni konferenci, kot zaključnem dejanju projekta predsedovanja Svetu EU platforme SLOGA.

Na vprašanje, kaj je globalno učenje, je Rilli Lappalainen izpostavil, da je izobraževanje “zelo močno orožje – ta izraz lahko uporabite kljub času, v katerem živimo. Z njim posameznik dobi orodje, kako preživeti v tem svetu. Pomaga posamezniku, da razvije svoj jaz, hkrati pa razume, da nikoli ni sam, da je vedno del širše skupnosti. Eden ključnih elementov globalnega učenja je, da razumeš odgovornost, ki jo imaš kot član skupnosti, tudi do okolja oziroma narave. Kakor deluješ na individualni ravni, se odraža v tvojem okolju. To razumevanje posamezniku lahko olajša življenje. Če delamo dobro, torej skrbimo za okolje, ljudi okoli sebe, potem vsi pridobivamo, zmagujemo. Globalno učenje pomaga ljudem, da razumejo kontekst, različne fenomene v svetu, in da je vse med sabo povezano.”

Poudaril je, da to, kar otroci dobijo v šoli, ni dovolj. Zato potrebujemo globalno učenje. Veščine in znanje, ki jih pridobimo v šolskem sistemu, so zelo pomembni. “A dandanes še bolj potrebujemo vseživljenjsko učenje. Danes, ko svet postaja vse bolj kompleksen, spremembe v družbi pa so ogromne in hitre, se mora večina ljudi naučiti novih veščin in morda celo zamenjati poklic. Šola ti na drugi strani daje temelje – osnovne veščine, kot so pisanje, branje, računanje … Globalno učenje pa vključuje še vse, kar počneš v prostem času, kakšen potrošnik si, kako aktiven si na političnem področju ali pri drugih družbenih vprašanjih … Daje možnosti, da si aktiven državljan 24 ur dnevno”, in zaključuje, da upa, da sedem dni na teden.

Ker živimo v svetu, kjer bi bil učitelj edini vir informacij, je izzvana tudi tradicionalna miselnost, da je učitelj avtoriteta in vir znanja ter informacij. Prilagajanje je včasih težko tudi za učitelje, je še izpostavil.

Novinarko Špelo Kuralt je še zanimalo, “zakaj bi vlada sploh želela izobraziti ljudi, jih omogočiti globalno učenje, če to pomeni, da si s tem nakoplje aktivne državljane?” Rilli Lappalainen je na to odgovoril, da gre za ključno vprašanje. “Iz tega sledi vprašanje, kakšna je narava vlade, sistema, ki ga imamo. Rad bi, da bi demokracija resnično delovala v praksi. Trenutno imamo žal veliko takih primerov, ko je moč v rokah resnično majhnega števila ljudi, ki so kot diktatorji. Z njihovega vidika globalno učenje predstavlja nevarnost. Žal bo nekaj diktatorjev zagotovo ostalo, a dolgoročno moramo razmišljati globalno. Imamo veliko dokazov in rezultatov, da je, če ljudem dovoliš sodelovati, to dobro za celotno družbo. Če bi bil rad na vrhu in imel moč kot spoštovan vodja, je edini način, da poslušaš državljane. Lahko verjameš, da si bog, ki ima vse veščine in znanje tega sveta, ampak, oprostite, tega nima nihče. Uporabiti je treba znanje, veščine, specialnosti ljudi za dobro vseh in ne le za eno osebo. Je pa to trenutno zelo velika težava in še nimamo rešitve.”

O globalnem učenju kot izobraževanju za mir, digitalizaciji, dialogu na družbenih omrežjih, odnosu do beguncev, do zgodovine in neenakosti, učenju na Finskem ter optimizmu si lahko preberete na spletni strani časopisa DELO.

Pripravil: AK

Translate »