UNESCO je izdal peto Globalno poročilo  izobraževanju, ki je tokrat posvečeno nedržavnim akterjem v izobraževanju. Poročilo poziva vlade, naj vse institucije, učeče se in izobraževalce vidijo kot del enotnega sistema. Standardi, informacije, spodbude in odgovornost bi morali pomagati vladam zaščititi, spoštovati in izpolnjevati pravico do izobraževanja vseh, ne da bi zanemarili privilegije ali izkoriščanja.

Poziv poročila – Kdo izbere? Kdo izgubi? – poziva oblikovalce politik, naj prevprašujejo odnose z nedržavnimi akterji v smislu temeljnih izbir: med pravičnostjo in svobodo izbire; med spodbujanjem pobude ter postavljanjem standardov; med skupinami različnih sredstev in potreb; med takojšnjimi obveznostmi v okviru četrtega cilja trajnostenga razvoja (CTR) in tistimi, ki jih je treba postopoma uresničiti (npr. višješolsko izobraževanje); ter med izobraževanjem in drugimi družbenimi sektorji. V poročilu je tudi razdelek, ki obravnava cilj 4.7, kamor uvrščamo tudi globalno učenje in VITR.

40 % predšolskih učencev, 20 % osnovnošolcev in 30 % srednješolskih in terciarnih študentov se zdaj izobražuje v nedržavnih šolah po vsem svetu. Vendar pa Unescovo novo poročilo  kaže, da številne države nimajo ustreznih predpisov o zasebnem izobraževanju ali zmogljivosti za njihovo uveljavitev, kar spodkopava kakovost in potencialno povečuje razkorak med bogatimi in revnimi. Gospodinjstva v gospodarskko najmanj razvitih državah porabijo nesorazmerno veliko svojega dohodka za izobraževanje svojih otrok. Gospodinjstva predstavljajo 39 % izdatkov za izobraževanje v državah z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki v primerjavi s 16 % v državah z visokimi dohodki.

Unescovo poročilo o globalnem spremljanju izobraževanja opozarja na naraščajočo neenakost in izključenost zaradi visokih stroškov zasebnega izobraževanja in šibke državne ureditve. Zagovarja pet ukrepov za zagotavljanje kakovostnega izobraževanja za vse:

  1. Povečati prizadevanja za zagotavljanje prostega, javno financiranega dostopa do enega leta predšolskega in 12-letnega osnovnega in srednješolskega izobraževanja za vse otroke in mladostnike. Toda ena od treh držav namenja manj kot 4 % bruto domačega proizvoda ali manj kot 15 % svoje celotne javne porabe za izobraževanje – mednarodno dogovorjena minimalna merila uspešnosti.
  2. Vzpostaviti standarde kakovosti, ki veljajo za vse državne in nedržavne izobraževalne ustanove, saj vzporedni sistemi z različnimi pričakovanji, materialnimi in delovnimi pogoji negativno vplivajo na izgradnjo skladnega izobraževalnega sistema za vse učence.
  3. Okrepiti zmogljivost vlade za spremljanje in uveljavljanje predpisov. V praksi so mnoga pravila slabo zasnovana ali se slabo izvajajo, zaradi česar so odprta vrata za nepravilno ravnanje. vlade
    morajo zgraditi odnos zaupanja z nedržavnimi ponudniki, jih spodbujati k registraciji, odpraviti arbitrarnost v pravilih in jim sporočiti prave spodbude za učinkovito vodenje svojih šol v korist učencev.
  4. Spodbujati inovativnost za skupno dobro in združevati vse akterje, ki jih razvijajo. Vlade bi morale sodelovati v partnerstvu z vsemi akterji, da se učijo, zbirajo in ocenjujejo dobre prakse, zagotavljajo vire, ki izvajalcem omogočajo izmenjavo izkušenj, ter pilotirajo in širijo dobre ideje.
  5. Ščiti izobraževanje pred ozkimi interesi. Ohranjanje preglednosti in integritete javnega izobraževanja pomaga zaščititi najbolj prikrajšane učence.



Objava globalnega poročila (spletni dogodek):




V podporo petemu Globalnemu poročilu o izobraževanjU sta dve spletni orodji: PEER, vir političnega dialoga, ki opisuje nedržavne dejavnosti in predpise v svetovnih izobraževalnih sistemih; in VIEW, novo spletno mesto, ki združuje vire in zagotavlja nove ocene stopnje dokončanosti skozi čas.

Poročilo: English
Povzetek poročila: English

Pripravila: PV
Foto: UNESCO

Translate »