Razvojno sodelovanje in kam gre ta svet, je bil naslov mednarodne konference, ki jo je v okviru projekta »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« organiziral Forum za enakopraven razvoj – FER. Udeleženci iz Slovenije, Albanije in Ugande so se seznanili s stanjem na terenu v teh treh državah in ugotavljali, da je v tem kritičnem trenutno razvojno sodelovanje pomembno bolj kot kdajkoli prej ter da je za vsak projekt pomembno, da izhaja iz lokalnih razmer ter da vanj na vseh ravneh vključi ženske, begunce in druge ranljive, marginalizirane skupnosti.
Da je globalna pandemija covid-19 razgalila in še poglobila neenakosti (“tisti, ki jim je bilo včeraj dobro, jim je še vedno dobro, tistim, ki gre slabo, se bodo jutri pridružili mnogi novi”) in da podnebne spremembe priganjajo k ukrepom, je poudaril direktor Platforme SLOGA Albin Keuc, pritrjevali pa so mu tudi drugi udeleženci.
Elvana Zhezha, Balkan Center for Cooperation and Development – BCCD, Albanija, je poročala o nedavni konferenci v Korciji na temo spola, enakosti in vode, ki so se je udeležili predstavniki vlade in nevladnih organizacij, pa tudi skupine mladih. Mnoga dekleta in ženske, še zlasti v ruralnih okoljih, še vedno trpijo zaradi neprimernega dostopa do sanitarnih sistemov in čiste vode. V času pandemije pa je dostop do čiste vode še večjega pomena, je poudarila.
Še podrobneje je o razmerah na terenu poročal John Bolingo, Hope of Children and Women Victims of Violence – HOCW, Uganda. Nanizal je vrsto težav, s katerimi se soočajo ženske in dekleta, ter druge ranljive skupine, v Ugandi. Podnebne spremembe sicer prizadevajo vse, toda ženske in dekleta prizadenejo še bolj. Ko se ljudje zaradi podnebnih sprememb morajo preseliti na nove lokacije, so spet ženske tiste, ki so bolj prizadete. V težkih razmerah starši pogosti mislijo, da bodo svoje hčere zaščitili, če jih čimprej poročijo. Toda dekleta morajo prekiniti šolanje, mlade matere pa pogosto ostanejo same, saj jih možje zapustijo.
V okviru projekta Z refleksijami do pravične in enakopravne bodočnosti so v preteklih mesecih nastali številni prispevki in nekatere so avtorji predstavili v v živo na konferenci.
Anuša Pisanec, Ministrstvo za zunanje zadeve, je na primeru vode in žensk, ki sta na področju naslavljanja vse večjih neenakosti prednostni temi slovenskega predsedovanja EU, ilustrirala pomen vključenosti žensk v vse faze odločanja, saj jih denimo gradnja vodnjaka najbolj zadeva, poleg tega pa najbolje vedo, kje bi ga bilo najbolj praktično zgraditi. Pojasnila je, da se Slovenija zavzema za celovit pristop k vprašanju vode in izrazila zadovoljstvo, da so bili sprejeta stališča na to temo na ravni EU.
Vrh EU-AU, do katerega naj bi namesto leta 2020 končno prišlo februarja prihodnje leto, bo priložnost za korak naprej proti novemu partnerstvu med celinama, je poudaril Keuc in dodal, da je to priložnost za bolj aktivno vključitev civilne družbe.
Razvojno sodelovanje je pomembno bolj kot kdajkoli, je bil povzetek mednarodne konference, pri čemer pa je treba prvič, zagotoviti civilni družbi več mesta pri odločevalski mizi, in drugič, graditi sodelovanje od spodaj navzgor in podpirati pobude, ki izhajajo iz lokalnih skupnosti in njihovih potreb.
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 