Ugotovitve novega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe so zelo jasne – pravi čas za ukrepanje je zdaj, je danes objavljeno poročilo IPCC za STA komentiral Taj Zavodnik iz društva za sonaraven razvoj Focus. Številne nedavne naravne katastrofe tako doma kot po svetu je po njegovem treba razumeti kot streznitveni trenutek.
Najnovejše poročilo mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC) kaže, da bo povprečna globalna temperatura ozračja okoli leta 2030 glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija. Gre za mejnik, ki bi nam po Zavodnikovih navedbah še omogočil obvladljivo soočanje s podnebno krizo, nižje stroške blaženja in prilagajanja ter precej omilil škodo ob negativnih posledicah podnebnih sprememb.
A po ugotovitvah poročila je prihodnost naše družbe še vedno v naših rokah, je ocenil. “Mnogih sprememb, ki so posledica globalnega segrevanja, ne moremo več preprečiti, mnoge pa lahko ustavimo ali vsaj upočasnimo z znižanjem emisij toplogrednih plinov. Tudi to je eno izmed pomembnih sporočil znanstvenikov pred novembrskim COP26,” je zapisal.
Kot je opozoril, poročilo kaže tudi, da se Slovenija segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, zato so napovedane spremembe za Slovenijo še toliko bolj zaskrbljujoče. Učinke podnebnih sprememb je tako že mogoče zaznati v rekordno toplih letih, vse pogostejših vročinskih valovih, sušah, poplavah in neurjih. Posebej na udaru sta kmetijstvo in s tem povezana dostopnost in kakovost hrane ter zdravje ljudi.
“Že danes je zaznana večja smrtnost med starejšimi zaradi vročinskih valov, velikim zdravstvenim tveganjem pa so izpostavljeni tudi delavci. Z vse večjo intenzivnostjo ekstremnih vremenskih dogodkov in segrevanjem ozračja bodo posledice v naslednjih letih vse hujše, ranljive skupine in prebivalci na splošno pa bomo izpostavljeni vse več tveganjem,” je opozoril.
Vlade se morajo po njegovem zavezati k ambicioznejšim ukrepom, besede pa že danes spremeniti v dejanja. EU v tem času sicer sprejema nov zakonodajni sveženj Pripravljeni na 55, a če se pripravimo le na 55, ne bomo dosegli omejitve dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija, je bil jasen Zavodnik.
“Zato morata tako EU kot Slovenija zaostriti svoje cilje. Pomembna priložnost v tej smeri za Slovenijo bo pri reviziji nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki mora biti pripravljena do leta 2023. Zastaviti si bomo morali mnogo ambicioznejše cilje v vseh sektorjih,” je poudaril. Največ izzivov nas pri tem čaka na področju prometa, obnovljivih virov in energetske učinkovitosti.
Po Zavodnikovi oceni ni še nič prepozno, a ukrepov enostavno ne moremo več prelagati. V tem in naslednjih letih so potrebna intenzivna vlaganja v obnovljive vire energije in omrežje, javni potniški promet, železniško infrastrukturo in drugo.
Čeprav so dejanja posameznikov izrednega pomena, pa si po njegovem mnenju ne moremo več privoščiti prelaganja ukrepanja s strani največjih onesnaževalcev (industrije) in ključnih akterjev (države) na posameznika. Meni, da potrebujemo hitre in radikalne spremembe, ki bodo posameznikom sploh omogočile hitrejše in bolj bistvene spremembe v smeri trajnostnega bivanja.
Foto: Pixabay