28. maja je Evropska komisija objavila program dela za leto 2020, prenovljen zaradi COVID-19. Hkrati je objavila še novo inačico Večletnega finančnega okvirja 2021-2027 ter predstavila predlog obsežnega načrta za okrevanje glede na posledice COVID-19 v višini 750 milijard. “Da bi bilo okrevanje vzdržno, enakomerno, vključujoče in pravično za vse države članice, Evropska komisija predlaga oblikovanje novega instrumenta za okrevanje, Next Generation EU, ki bo vključen v učinkovit, sodoben in prenovljen dolgoročni proračun EU,” je sporočila Evropska komisija. A je v tem trenutku bolj pomembno za kaj in za katere vsebine bodo države porabile ta sredstva, namenjena okrevanju.
Glede prenovljenega programa dela gre izpostaviti predviden sprejem novega sporazuma med Evropsko unijo ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi (AKP) državami po več kot dvoletnih pogajanjih. S tem se bo zaključil proces pogajanj med EU in državami AKP in nadomestil Sporazum iz Cotonouja, katerega veljavnost so pogodbenice zaradi zahtevnosti pogajanj podaljšale do konca leta 2020. Cotonoujski sporazum je imel za cilj zmanjšati in sčasoma odpraviti revščino ter prispevati vključevanju držav AKP v svetovno gospodarstvo, ki je temeljil na treh stebrih: razvojnem sodelovanju, gospodarskem in trgovinskim sodelovanjem ter politični dimenziji. Sporazum je zaznamoval obdobje sodelovanje EU z 79 državami AKP od leta 2000. Program evropske komisije predvideva podpis novega sporazuma v tretjem kvartalu 2020, s srečanjem na vrhu predvidoma oktobra v Bruslju (kar pa je malo verjetno iz epidemioloških razlogov).
Medtem ko pogajanja za novi sporazum potekajo, Evropske nevladne organizacije opozarjamo, da mora novi sporazum dati jasno prednost socialnim pravicam, okolju in podnebnim spremembam prednost pred gospodarskimi prednostmi. Prav tako bo moral sporazum zagotoviti, da bodo pozitivni učinki pravično distribuirani ter da bodo prihodnji prostotrgovinski sporazumi med EU in državami zagotovili varstvo človekovih pravic, izboljšali položaj delavcev in majhnih proizvajalcev. Sporazum bo tudi moral zagotoviti jasno in konkretno podporo lokalnim gospodarstvom pred globalnimi vrednostnimi verigami. Podobno velja tudi na področju pridelave hrane.
Z objavo prenovljenega predloga Večletnega finančnega okvirja 2021-2027 smo pridobili vpogled v pričakovane odhodke EU v poglavju 6, ki vsebuje humanitarno pomoč in nov instrument za soseščino, razvoj in mednarodno sodelovanje (tkim. NDICI). V primerjavi z začetnim predlogom EK maja 2018 so se sredstva povečala za 8,6 %. Vendar gre večina tega povečanja na račun dodatnih sredstev iz novega instrumenta za okrevanje, Next Generation EU v višini 15.500 milijonov EUR. Predlog EK tako za NDICI in humanitarno pomoč predvideva 100,8 milijard v obdobju 2021-2027.
Več o notranji strukturi ter obsegu dejavnosti EU na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči bomo poročali v naslednjih tednih.