Evropska komisija je včeraj objavila poročilo o napredku pri izvajanju določb izjave EU-Turčija ter o programih EU za premestitev in preselitev. Prav tako je sprejela četrto priporočilo, v katerem ocenjuje napredek Grčije pri vzpostavitvi v celoti delujočega azilnega sistema in določa postopek za postopno ponovno vzpostavitev predaj Grčiji v skladu z dublinsko uredbo.
Izvajanje določb izjave EU-Turčija še naprej kaže dobre rezultate ne glede na številne izzive, so zapisali v Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji. Število nedovoljenih prehodov Egejskega morja v obdobju poročanja je ostalo bistveno manjše kot pred izvajanjem izjave EU-Turčija. Od marca dalje so se prihodi v povprečju ustalili pri 92 osebah na dan v primerjavi z 10.000 osebami, ki so oktobra lani prispele v enem samem dnevu. Operacije vračanja se še naprej izvajajo, po objavi tretjega poročila pa je bilo vrnjenih še dodatnih 170 oseb, kar pomeni, da je bilo vsega skupaj v okviru izjave ali dvostranskega protokola med Turčijo in Grčijo o ponovnem sprejemu vrnjenih 1.187 oseb. Glavni izzivi so pospešitev vračanja iz Grčije v Turčijo inizboljšanje razmer na grških otokih. Prav tako bo treba zagotoviti zadostne vire za učinkovito obravnavo prošenj za azil, države članice EU pa se morajo v celoti odzvati na razpise Evropskega azilnega podpornega urada (EASO).
Turčija mora glede izvajanja načrta za liberalizacijo vizumskega režima izpolniti še sedem meril. Komisija še naprej zagotavlja sredstva v okviru instrumenta za begunce v Turčiji. Dodelila je že 2,2 milijarde evrov od skupnega zneska 3 milijard evrov, predvidenega za obdobje 2016–2017, da bi zadostila najnujnejšim potrebam beguncev in gostiteljskih skupnosti v Turčiji. Pogodbeni zneski so se povečali na 1,3 milijarde evrov. Komisija izvaja vse potrebne ukrepe, da bo lahko v okviru instrumenta pospešila izplačila, ki trenutno znašajo skupno 677 milijonov evrov.
Komisija meni, da je Grčija dosegla precejšen napredek pri vzpostavljanju delovanja azilnega sistema. Vendar se Grčija še vedno sooča z velikim migracijskim pritiskom in pomanjkljivostmi grškega azilnega sistema. Komisija zato predlaga, da se ponovna vzpostavitev predaj Grčiji izvaja postopno. Prav tako poziva vse države članice, naj v podporo prizadevanjem Grčije v celoti izpolnijo svoje obveznosti glede premestitve in zagotovijo napotitev zadostnega števila strokovnjakov za azil v Grčijo.
Novembra je bilo opravljenih največ premestitev v enem samem mesecu doslej, in sicer 1.406, kar potrjuje stalen pozitiven trend, po katerem so se premestitve iz Grčije ustalile pri približno 1.000 osebah na mesec, premestitve iz Italije pa so se znatno povečale. Skupaj je bilo doslej premeščenih 8.162 oseb, od tega 6.212 iz Grčije in 1.950 iz Italije. Komisija meni, da bi predaje vseh upravičenih prosilcev za premestitev iz Grčije in Italije v druge države članice morale biti izvedljive do septembra 2017. Za dosego tega cilja bi morale države članice odslej izvesti vsaj 2.000 premestitev na mesec iz Grčije in 1.000 iz Italije. Od aprila 2017 bi moralo mesečno število premestitev iz Grčije znašati vsaj 3.000, iz Italije pa 1.500 oseb.