Evropska unija se spopada z vse večjim številom zapletenih, prekrivajočih se čezmejnih kriz, kot so pandemija COVID-19, podnebne spremembe in invazija Rusije na Ukrajino. V skladu z znanstvenimi in etičnimi priporočili, ki jih je Komisija prejela v Strasbourgu, mora Unija izboljšati način priprave na krize in odzivanja nanje.
Mehanizem EU za znanstveno svetovanje (EU Scientific Advice Mechanism, SAM) in Evropska skupina za etiko v znanosti in novih tehnologijah (European Group on Ethics in Science and New Technologies, EGE) sta pripravila poročilo o pregledu dokazov, politična priporočila in podrobno etično izjavo, skupaj pa so bili predstavljeni komisarki za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Mariyi Gabriel in komisarju za krizno upravljanje Janezu Lenarčiču.
Komisarka Gabriel je dejala: „Strokovno svetovanje je v kriznih trenutkih ključnega pomena, kot so pokazale COVID-19 in podnebne spremembe. Pozdravljam prispevke mehanizma za znanstveno svetovanje in Evropske skupine za etiko, katere skupno delo je postalo steber našega kriznega odziva od izbruha pandemije koronavirusa.“
Komisar Lenarčič je dejal: „Evropa se sooča s spreminjajočimi se tveganji. Krize vsako leto naraščajo po številu, resnosti in pogostosti. EU je odločena okrepiti evropski sistem kriznega upravljanja kot odziv na ta trend. Da bi to dosegli učinkovito, se moramo zanašati na znanstvene dokaze, nasvete in priporočila. Zahvaljujem se Mehanizmu za znanstveno svetovanje in Evropski skupini za etiko za pripravo tega znanstvenega mnenja o strateškem kriznem upravljanju. Pomagala bo oblikovati in obveščati o našem delu na področju humanitarne pomoči, civilne zaščite in nujne pomoči.“
Poročilo o pregledu dokazov poudarja, da se krize spreminjajo v naravi, presegajo meje in sektorje ter imajo kaskadne in prekrivajoče se posledice za družbo, gospodarstvo in okolje. Povečujejo neenakosti in nesorazmerno vplivajo na najbolj prikrajšane. Zato mora EU ponovno razmisliti o tradicionalnih – pogosto sektorskih – pristopih k obvladovanju tveganj in kriz.
Na podlagi teh znanstvenih dokazov so glavni znanstveni svetovalci Evropski komisiji posredovali naslednja priporočila:
- EU bi morala načrtovati krize in se nanje pripraviti v celotnem časovnem okviru, od pripravljenosti do odzivanja in okrevanja. Razmisliti bi bilo treba o sinergijah med ukrepi za ublažitev krize.
- EU bi morala okrepiti sinergije med evropskimi institucijami ter med evropskimi institucijami in državami članicami; Center za usklajevanje nujnega odziva (Emergency Response Coordination Centre, ERCC) bi lahko imel večjo vlogo pri lajšanju izmenjave informacij in potreb.
- Da bi okrepili odpornost EU, svetovalci pozivajo k bolj nadgradljivim, hitrim in učinkovitim finančnim mehanizmom EU.
- Nosilci odločanja na vseh ravneh bi morali tesno sodelovati tudi s civilno družbo in zasebnim sektorjem.
Po mnenju Evropske skupine za etiko imajo vrednote ključno vlogo pri dojemanju in reševanju kriz, saj določajo oblikovanje problemov, ki naj bi jih krizno upravljanje rešilo, in način izbire orodij za to.
Na podlagi tega je skupina oblikovala priporočila za oblikovalce politik in druge zainteresirane strani, ki med drugim vključujejo:
- Solidarnost bi morala biti vodilno načelo strateškega kriznega upravljanja, solidarnostne institucije pa bi bilo treba okrepiti na vseh ravneh.
- Človekovo dostojanstvo in solidarnost bi morali usmerjati dodeljevanje omejenih virov, tudi zato, da bi preprečili neupravičeno diskriminacijo in zagotovili posebno obravnavo prikrajšanih oseb.
- Vlade imajo dolžnost boja proti revščini in neenakostim, multiplikatorjem posledic krize.
- Vrednote, na katerih temeljijo odločitve in priporočila vladnih agencij, morajo biti jasne in odprte za javni nadzor in pritožbo.
Zgornje točke so le nekatere ključne ugotovitve iz obeh poročil in izjav. Več informacij je na voljo na spodnjih povezavah.
Ozadje
Dve svetovalni skupini sta že sodelovali v odzivu na pandemijo in se pridružili prizadevanjem tudi s profesorjem Petrom Piotom, posebnim svetovalcem predsednice Komisije Ursulo von der Leyen o odzivu na COVID-19.
Njihovo delo vključuje „Skupno izjavo o znanstvenem svetovanju evropskim oblikovalcem politik med pandemijo COVID-19“ (06/2020) in skupno znanstveno mnenje o izboljšanju pripravljenosti in obvladovanja pandemije (11/2020).
Na podlagi sporočila za javnost DG ECHO pripravil AK.
Prispevek je nastal v sklopu projekta »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve RS v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platformo SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina dogodka je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS.
