V nedeljo so se zaključila pogajanja o prelomnem svetovnem sporazumu o varstvu in trajnostni rabi virov in biotske raznovrstnosti na odprtem morju. Sporazum o zaščiti svetovnih oceanov je prelomen za ohranjanje morij zunaj nacionalnih pristojnosti, ki so pod vedno večjim pritiskom, saj bo dal pravno podlago za njihovo skupno regulacijo, poudarjajo na ministrstvu za naravne vire in prostor.
Nova pogodba bo omogočila vzpostavitev obsežnih zaščitenih morskih območij na odprtem morju, ki so potrebna tudi za uresničevanje ambicioznega cilja zaščite vsaj 30 % svetovnih oceanov, h kateremu se je mednarodna skupnost zavezala decembra lani v Kunminško-montrealskem svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost. Pogodba bo prvič zahtevala tudi oceno vpliva gospodarskih dejavnosti na biotsko raznovrstnost na odprtem morju.
Pogodba bo uradno sprejeta, ko bo končan pravni pregled v jezikih Združenih narodov. Veljati bo začela, ko jo bo ratificiralo 60 držav. EU bo podpirala ta prizadevanja in pomagala državam v razvoju, da se pripravijo na njegovo izvajanje.
Pogodba o biotski raznovrstnosti zunaj nacionalne jurisdikcije, sprejeta na 5. medvladni konferenci v New Yorku, je plod več kot desetletja globalnih prizadevanj za iskanje rešitev za to pomembno svetovno okoljsko vprašanje. Koalicijo ambicioznih za biotsko raznovrstnost zunaj nacionalne jurisdikcije, ki je imela pri sporazumu ključno vlogo, so vodile EU in njene države članice. V koaliciji sodeluje 52 držav, ki so se uresničevanju ambicioznih ukrepov za varstvo oceanov zavezale na najvišji politični ravni.
Ozadje
Odprto morje zagotavlja človeštvu neprecenljive ekološke, gospodarske in socialne koristi ter varnost preskrbe s hrano, zato ga je treba nujno zaščititi.
Območja zunaj nacionalne jurisdikcije zajemajo skoraj dve tretjini svetovnega oceana in vključujejo odprto morje in morsko dno zunaj nacionalne jurisdikcije. Vsebujejo morske vire in biotsko raznovrstnost ter človeštvu zagotavljajo neprecenljive ekološke, gospodarske, socialne, kulturne in znanstvene koristi ter varnost preskrbe s hrano. Vendar so pod vse večjim pritiskom zaradi onesnaževanja (vključno s hrupom), prekomernega izkoriščanja, podnebnih sprememb in zmanjševanja biotske raznovrstnosti.
Ob soočanju s temi izzivi in zaradi prihodnjih vse večjih potreb po morskih virih, med drugim za hrano, zdravila, minerale in energijo, se je velika večina držav strinjala, da je potrebna ta pogodba o odprtem morju, ki je v obliki novega izvedbenega sporazuma v okviru Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) za zaščito in trajnostno rabo virov teh območij. Sporazum bo nadalje izvajal obstoječa načela iz UNCLOS, da bi dosegli celovitejše upravljanje dejavnosti, ki se izvajajo na odprtem morju. Ta načela vključujejo dolžnost sodelovanja, varstva in ohranjanja morskega okolja ter predhodne presoje vpliva dejavnosti.
V sozvočju s cilji trajnostnega razvoja
Ta izvedbeni sporazum je tretji tovrstni sporazum po posebnih sporazumih o rudarjenju na morskem dnu iz leta 1994 ter o upravljanju čezconskih in izrazito selivskih staležev rib iz leta 1995. Z novim sporazumom bi se konvencija UNCLOS uskladila z razvojem in izzivi, ki so se pojavili, odkar je bila pred tridesetimi leti oblikovana, in bi dodatno podprla uresničevanje Agende 2030 za trajnostni razvoj, zlasti 14. cilja trajnostnega razvoja (“Življenje pod vodo”).
Pripravila: PV