Na podnebni konferenci v Glasgowu se je več kot 100 voditeljev držav zavezalo, da bodo do leta 2030 končali krčenje gozdov in obrnili ta trend. Podoben dogovor je bil sprejet že leta 2014, a brez učinkov. V Focusu, društvu za sonaraven razvoj so kritični do dogovora, saj v bistvu prižiga zeleno luč nadaljnjemu desetletju krčenja gozdov. Ukrepati bi morali takoj, menijo.
V podpisnicah je 85 odstotkov gozdov
Med državami, ki napovedujejo podpis zaveze, so Kanada, Brazilija, Rusija, Kitajska, Indonezija in DR Kongo, v katerih je okoli 85 odstotkov gozdov na svetu, poroča RTV Slovenija.
Indonezija je največji svetovni izvoznik palmovega olja, zaradi katerega se uničujejo gozdovi in staroselskim prebivalcem jemlje življenjski prostor.
V Rusiji so ogromni gozdovi, ki predstavljajo več kot petino dreves na svetu in zajemajo več kot 1,5 milijarde ton ogljika letno.
Medtem je v Braziliji, kjer je največji pragozd na svetu, pod predsednikom Jairom Bolsonarom krčenje gozdov lani naraslo na največjo raven v 12 letih, zato je pristop Brazilije k dogovoru zelo pomemben.
Gozdovi po svetu so ena močnejših zaščit pred segrevanjem planeta. Iz ozračja namreč vsrkajo tretjino ogljikovega dioksida, ki ga letno proizvede človeštvo.
Vsako minuto izgine gozd v površini 27 nogometnih igrišč
Ljudje smo že posekali polovico zemeljskih gozdov. To za podnebje predstavlja dvojno škodo – uničevanja dreves, ki skladiščijo ogljikov dioksid, in nadomeščanje le teh s površinami za vzrejo živali in monokulturnih pridelkov. Skoraj četrtino vseh emisij ogljikovega dioksida, ki jih povzroči človek, je mogoče pripisati dejavnosti rabe zemljišč, kot so sečnja, krčenje gozdov in kmetovanje.
Dogovor vključuje približno 19 milijard dolarjev javnih in zasebnih sredstev. Del denarja bo namenjen državam za obnovo degradiranih območij, boj proti gozdnim požarom in podporo staroselskim skupnostim. 28 držav se bo zavezalo tudi, da bodo prenehale krčiti gozdove za namene svetovne trgovine s hrano in izdelkov kot so palmovo olje, soja in kakav. H končanju vlaganj in dejavnosti, povezanih s krčenjem gozdov, se bo zavezalo tudi več kot 30 največjih podjetij na svetu.
Focus za takojšnji moratorij na deforestacijo in uničevanje primarnih gozdov
V Focusu so kritični do dogovora, saj v bistvu prižiga zeleno luč nadaljnjemu desetletju krčenja gozdov. Septembra so se pridružili pozivu staroselskih organizacij iz Amazonije, združenih pod koordinacijo COICA, naj svetovni voditelji do leta 2025 zaščitijo 80 % Amazonije. V Focusu menijo, da je to edina prava pot do zaščite gozdov – takojšnji moratorij na deforestacijo in uničevanje primarnih gozdov.
Poleg tega v prid pretiranem navdušenju nad zavezo ne govori tudi to, da je bil podoben dogovor sprejet že leta 2014 v New Yorku in ni niti upočasnil deforestacije, kaj šele da bi jo ustavil.