V torek, 22. julija, je v sklopu priprav na začetek slovenskega predsedovanja Svetu EU Ljubljano obiskala prva podpredsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Uvodoma se je sestala s predstavniki slovenske civilne družbe na pogovoru o vizijah prihodnjega razvoja Evropske unije, ki jih bo poskušala preoblikovati v konkretne ukrepe konferenca o prihodnosti Evrope.
V enourni razpravi so se dotaknili številnih tem, ki neposredno zadevajo državljanke in državljane, od ukrepov proti podnebnim spremembam, digitalizacije družbe in varovanja pravne države, do razvoja znanosti, prehranske varnosti in politike humanitarne pomoči, poroča pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.
Podpredsednica EP je poudarila, da so to tematike (in problematike), ki jih nobena država ne more sama učinkovito nasloviti, zato je sodelovanje med članicami EU ključnega pomena za dobrobit njihovih državljanov. Še zlasti bo to pomembno v času slovenskega predsedovanja, ki ga bosta zaznamovala okrevanje po pandemiji covida-19 in proces snovanja prenove EU. Poudarila je, da je pomembno, da v teh časih ohranjamo upanje in željo po premiku Unije v boljšo prihodnost.
Podpredsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola (desno) je v Ljubljani pozorno prisluhnila mnenjem predstavnikom civilne družbe. Foto: SLOGA
Maša Cvetežar, Mladi za podnebno pravičnost, je izrazila skrb, da EU ni dovolj velikopotezna glede načrtov za preprečevanje podnebnega zloma. Zavedati se moramo, da neskončna ekonomska rast ni mogoča. Po njenem mnenju oblasti izkoriščajo naravo in ljudi, hkrati pa olajšujejo delovanje multinacionalnih korporacij, kar je aktualizirala tudi s trenutno potekajočo kampanjo pred referendumom o zakonu o vodah. Želi si predvsem, da bi EU sprejela odgovornost za svoj ogljični odtis in postavila potrebe ljudi in narave na prvo mesto.
Prof. dr. Roman Jerala iz Kemijskega inštituta, ki je bil pred kratkim razglašen za komunikatorja znanosti 2020, je v pogovoru ugotovil, da je pandemija pozitivno vplivala na razumevanje vloge znanosti v družbi, Evropejci da zdaj bolje razumejo, kako ključna sta financiranje in podpora znanosti. Želi si, da bi premiku vrednot sledile tudi obširnejše kampanje vlaganja v znanost, saj je Evropa na tem področju precej slabša od svoji največjih tekmic, ZDA in Kitajske. Poudaril je, da stanje še zlasti problematično v novih državah članicah, saj so znanstveniki tam spregledani in imajo manj možnosti financiranja.
Prof. dr. Matej Avbelj, eden od vodilnih strokovnjakov za pravo EU v Sloveniji, je poudaril, da je za svetlo prihodnost Unije nujno spoštovanje pravil pravne države in skupnih evropskih vrednost. Politizacije in neskladij glede koncepta pravne države bi se po njegovih besedah morali lotiti z ustanovitvijo neodvisne, politično neobarvane vseevropske institucije, ki bi ocenjevala, kakšno je stanje pravne države v članicah.
Dr. Barbara Rajgelj, Pravna mreža za varstvo demokracije, je svojo vizijo Evropske unije opisala s štirimi vrednotami: močna socialna država, trajnostni razvoj, pravna država in tehnološki razvoj, osredotočen na človeka. Doseganje teh ciljev nam trenutno onemogoča s sovraštvom in strahom zasičen javni prostor, kjer socialni dialog po njenem ne obstaja, prav tako pa ni prostora za strokovnjake, umetnike in intelektualce. Poudarila je, da je njena vizija odprte, solidarne, vključujoče EU nedosegljiva, dokler se ponovno ne vzpostavijo konstruktivni odnosi med različnimi deležniki družbe.
Albin Keuc, predsednik platforme SLOGA, verjame, da je aktivno državljanstvo edina pot v dobro prihodnost EU. Želi si, da bi bili državljani slišani in da bi bile politične odločitve v prid ljudem, ne korporacijam. Poudaril je, da so zaradi pandemije revni postali še bolj revni in mora biti (tudi) zato zaščita najšibkejših v prihodnje ključna prioriteta EU.
V viziji Anje Mager, Zveza slovenske podeželske mladine, Evropejci jemo lokalno, trajnostno pridelano hrano, socialna varnost kmetov je zagotovljena, izseljevanje mladih v mesta pa upočasnjeno.
Metsola je sogovornikom zagotovila, da bo po svoji moči zastopala njihove predloge in interese kot članica parlamentarne delegacije v konferenci o prihodnosti Evrope, ki odpira prostor za široko javno razpravo o tem, v katero smer naj se razvija Evropska unija.
Oglej si video Vizije naše Evrope.