Platforma SLOGA in evropsko združenje CONCORD sta v okviru Projekta spremljanja predsedovanja svetu EU pripravila prvo mednarodno konferenco na temo Post-Cotonoujskega sporazuma. Dogodka se je udeležilo 118 udeležencev iz različnih EU in partnerskih držav, posvet je obeležil izid Vodnika po Post-Cotonoujskem sporazumu, ki je izšel tudi v slovenščini.
Posnetek konference je dostopen na spletu.
Novi sporazum o partnerstvu med Evropsko unijo in članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav (OACPS, prej znan kot Skupina držav AKP) označuje formalni zaključek pogajanj o sporazumu po Cotonouju, ki določa okvir političnega, gospodarskega in sektorskega sodelovanja za naslednjih dvajset let. Novi sporazum bo okrepil sposobnost OACPS-EU za skupno delovanje pri vprašanjih globalne razsežnosti, kot so okoljske in podnebne spremembe, migracije in mobilnost, mir in varnost.
Dogodek je bil namenjen refleksiji o možnih načinih participacije predstavnikov civilne družbe v okviru bodoče implementacije Post-Cotonoujskega sporazuma. Uvodna nagovora sta kot gostitelja pripravila Albin Keuc, direktor Platforme SLOGA, in Tanya Cox, direktorica CONCORD Europe.
Keuc je v uvodnem nagovoru med poudaril, da je namen dogodka, k združevanju deležnikov iz EU in ACP in razmisleku o vzpostaviti učinkovitih mehanizmov za implementacijo sporazuma. Tanya Cox pa je izrazila željo, da se bo v naslednji generaciji spremenilo razmerje med ACP in EU, ki mora postati »partnerstvo«. kar zahteva prilagoditve tako s strani ACP kot EU. Zaključila je z mislijo: »Zdi se, kot da je sprejemanje sporazuma najtežji korak, a to je šele začetek, sporazum moramo tudi udejanjiti.«
Virtualne razprave o Post-Cotonoujskem sporazumu se je udeležilo prek 100 ljudi.
Konferenco je povezovala mag. Irena Jager Agius, predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve RS, ki je prav tako poudarila zavezanost Slovenije k večdeležniškemu dialogu in podporo aktivnega angažmaja civilne družbe.
Sodelovala je tudi predstavnica DG INTPA Sandra Bartlet, ki je opozorila, da je želja Evropske komisije »spodbujanje inkluzivne participacije«, v nadaljevanju pa tudi poudarila, da so za krepitev civilne družbe v partnerskih državah na voljo tudi drugi mehanizmi EU.
Posebno težo je srečanju dala udeležba predstavnikov afriških, karibskih in pacifiških držav. Afričan Muhammed Lamin Saidykhan (Africans Rising), Josaia Osborne (Programme PIANGO) s Fidžija in Joyce Naar (ACP Civil Society Forum) s Surinama so orisali pričakovanja organizacij civilnih družb na terenu. Posvetovanja z ljudmi potekajo z vrha navzdol in niso inkluzivne, je poudaril Saidykhan in izpostavil pomen podnebnih sprememb, migracij in človekovih pravic kot presečne teme. Poudarili so pomen rednega dialoga, v okviru katerega bodo lahko predstavniki civilnih družbe lahko izražali svoje mnenje, ki mora biti dopolnjujoče stališčem vlad. Predstavniki iz ACP držav so poudarili še, da zelo velikokrat zelo težko pridejo do informacij, za kar bi lahko bolje poskrbele države donatorice. Poudarjeno je bilo tudi, kako pomembno je sodelovanje s predstavniki civilne družbe, ker nekateri politični voditelji zaradi možnih pristranskih interesov ne uživajo pretirane javne podpore, civilno družbo pa se velikokrat dojema kot nasprotnika in ne kot konstruktivnega partnerja. Ne le, da je civilno družbo treba jemati resno, z njo je treba razviti partnerstvo, ki bo temeljilo na medsebojnem zaupanju, ki bo enakopravno in ki bo smiselno, je v zaključku poudarila Tanya Cox. Ali, kakor je večkrat opozoril Muhammed Lamin Saidykhan: Delati moramo v duhu ubuntuja.
Konferenca se je zaključila optimistično, z idejo, da mora civilna družba ne samo sodelovati v razvoju politik, ampak mora sama postavljati agendo.
Podrobneje o razpravi TU.
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.
