Časoris, spletni časopis za otroke, redno objavlja prispevke o strpnosti, sobivanju in okoljevarstvu, saj je pomemben del njegove uredniške politike prizadevanje za ohranitev planeta tudi za prihodnje rodove.
Tudi zato sodelujejo v projektih, ki odpirajo podobna vprašanja in širijo obzorja njihovih bralcev, Časorisov prostor pa dajejo na voljo podobno razmišljujočim organizacijam tudi v obliki projektnih partnerstev.
Za čas predsedovanja Slovenije Evropski uniji so pri Časorisu zasnovali projekt #MojaGlobalnaPrijateljstva. Svoje mlade bralce so povabili, da za Časoris napišejo, kakšna vprašanja se jim porajajo o življenju v drugih državah in kaj jim pride na misel o Sloveniji. Prav tako so lahko objavili zgodbo svojega globalnega prijatelja – kje živi, kako se njegova država razlikuje od naše ali kako ji je podobna – ali fotografijo države, ki bi jo želel spoznati.
“Želeli smo, da bi otroci začeli razmišljati o pomembnih tematikah, s katerimi se morda ne srečujejo vsak dan, a so zelo pomembne za našo skupno prihodnost,” pojasnjuje Sandra Hanžič iz uredništva Časorisa. To so na primer podnebne spremembe in z njimi povezani podnebni begunci ter pomen vode, trajnostnega razvoja in globalnega učenja, pa tudi evropska prihodnost in enakost spolov. Opozoriti smo želeli tudi na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije, ki se zdaj počasi zaključuje.
Njihovo pozornost je Časoris pritegnil tudi s petimi videi (o vodi, podnebju, Evropski uniji, enakosti in globalnem učenju) na TikToku.
Globalna vprašanja so tema odraslih
Otroci so v svojih prispevkih, ki jih te dni objavljajo na Časorisu, pokazali, da jih zanimajo globalni prijatelji, a da so »velika« globalna vprašanja tema odraslih.
Njih namreč zanimajo bolj vsakdanje reči. Svoje globalne prijatelje sprašujejo kako živijo, kaj jedo, ali imajo hišne ljubljenčke, kaj počnejo v prostem času, kdaj imajo počitnice, kaj si je pri njih vredno ogledati. Predstavljajo najrazličnejše države, od Italije, kjer učenci nosijo uniforme, ljudje pa so bolj odprti in veseli, do Singapurja, kjer se otroci lahko zaposlijo že s trinajstimi leti, v šoli ne smejo izražati mnenj, učitelji pa jih lahko tudi fizično kaznujejo. Ker tam živijo najrazličnejši narodi z najrazličnejšimi veroizpovedmi, jih je zanimalo, če prihaja do diskriminacije.
Zanima jih tudi, kako se v puščavskem delu Afrike spopadajo z vročino in kaj se zgodi, če se izgubijo v puščavi. Sprašujejo, kaj se splača obiskati na Nizozemskem, koliko stane življenje v Belgiji, kako dolgo se šolajo v Španiji ter ali imajo reke in morje. Kako na Irskem doživljajo nizke temperature skozi vse leto in kako so se navadili na premik ure? Ali na Baliju pogrešajo sneg in če so tam ribe nevarne.
Številni otroci so svojim globalnim prijateljem napisali tudi nekaj besed o Sloveniji in njeni čudoviti naravi: kako pri nas praznujemo božič, kaj počnemo v prazničnem in pustnem času, opisali, kaj so kurenti in kako poteka pustovanje, kam bi jih peljali, če bi prišli k nam – največ otrok se je odločilo za središče Ljubljane, Bled, Postojnsko jamo, morje. Sem in tja je kdo potarnal o naših ukrepih za preprečevanje širjenja koronavirusa in o politiki.
Mlajši otroci so presenetili z risbicami in krajšimi teksti, v katerih opisujejo, kam bi radi šli. Večina je izbrala Pariz oziroma Francijo in druge evropske države. Nekatere je zanimalo, kakšne so francoske šole, kako so njihova mesta okrašena za praznike in če v tem času zapade veliko snega.
Nekateri otroci so za tuje prijatelje pripravili splošna vprašanja, ki bi jih lahko zastavili komurkoli: denimo kdaj imajo poletje in zimo, kako se počutijo v svoji domovini in kakšne veroizpovedi so.
Odzivi otrok na družbenih omrežjih so različni. Na TikToku so pohvalili naše videe, da so fajn, zanimivi in da imajo lepa sporočila. V komentarjih so zapisali, da niso vedeli za neenakosti med spoloma, recimo, da so ženske manj plačane od moških.
Zapisali so, da je naš planet pomemben, prav tako je za naše življenje pomembna voda.
Na Instagramu so zapisali, da želijo na Nizozemsko, ker je prelepa, in v Avstralijo, kjer bi skakali s kenguruji. V tujino si želijo, da bi tudi v živo spoznali svoje spletne prijatelje in jih osebno vprašajo, kakšno je življenje v njihovi državi, katere stvari je vredno poskusiti in katere kraje obiskati.
Časoris je objavil še vrsto prispevkov o drugih pilotnih projektih v okviru projekta »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022«:
Amnesty International: Z igro do znanja
Lojtra: Festival trajnosti, Litija
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 