Na Bledu bo med 1. in 2. septembrom potekal že 16. Blejski strateški forum (BSF). Letošnji poudarek dvodnevnega dogodka je prihodnost Evrope ter poziv k povečanju njene odpornosti za učinkoviteje odzivanje na aktualne in prihodnje izzive.

Udeležence bodo najprej nagovorili minister za zunanje zadeve Slovenije, dr. Anže Logar, predsednik Evropskega sveta, g. Charles Michel ter predsednik vlade Slovenija, g. Janez Janša.

V razpravah prvega dne bodo voditelji evropskih držav in visoki predstavniki Evropske unije obravnavali glavne izzive prihodnosti Evrope. Med govorci, ki se bodo pogovarjali o prihodnosti Evrope so predsednik vlade Češke, g. Babiš, predsednik vlade Slovaške, g. Heger, predsednik vlade Slovenije, g. Janša, predsednik Evropskega sveta, g. Michel, predsednik vlade Grčije, g. Mitsotakis, predsednik vlade Madžarske, g. Orban, državni tajnik Svetega sedeža, kardinal Parolin, predsednik vlade Hrvaške, g. Plenković, predsednik Evropskega parlamenta, g. Sassoli, podpredsednica Evropske komisije za demokracijo in demografijo, ga. Šuica in predsednik Srbije, g. Vučić.

Med temami pogovorov bodo tudi okrevanje po epidemiji, zelena in digitalna preobrazba ter prihodnost evropske integracije – že tradicionalno ena najbolj obiskanih razprav Foruma, ki bo letos nadvse relevantna, saj panel sledi lanskemu sprejemu nove metodologije širitve, panela pa se bodo udeležili bolgarski predsednik g. Radev, slovenski premier g. Janša, črnogorski premier g. Krivokapić, kosovski premier g. Kurti, poljski premier g. Morawiecki, hrvaški premier g. Plenković, albanski premier g. Rama, makedonski premier g. Zaev ter evropski komisar za širitev g. Várhelyi. V nadaljevanju bodo o teh temah govorili vplivni nekdanji voditelji evropskih držav, predstavniki mislišč in poslanci Evropskega parlamenta.

Tematike letošnjega BSF se navezujejo tudi na ključne teme drugega slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki poteka pod sloganom ”Together. Resilient. Europe.”, kar se nakazuje tudi v temah drugega dne, ki bodo osredotočene na okrevanje gospodarstva in turizma, grajenje temeljev za odpornejšo EU, krepitev kibernetske odpornosti, povezljivost in digitalizacijo.

Drugega dne bodo potekali tudi pogovori o krepitvi in bolj učinkovitem odzivu na podnebne spremembe, pomenu čezatlantskega sodelovanja in sodelovanje v Indo-Pacifiku, izzivih, s katerimi se soočajo države vzhodnega partnerstva ter stabilnost Sredozemlja in skupno upravljanje Jadranskega morja.